FOTO: Prvi Pohod za življenje v Mariboru za zaščito nerojenih otrok: Splav je osebna odločitev, opozarjajo nasprotniki

Zagovorniki pravic nerojenih otrok in njihovih staršev v stiski so se danes v Mariboru na Grajskem trgu prvič zbrali na Pohodu za življenje pod geslom 'Življenje je zakon'.

Državljane želijo spomniti, da tudi ustava ščiti človekovo življenje. Pozvali so k skupnim prizadevanjem za zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti tudi v praksi.

Pohod je priredil koordinacijski odbor pod vodstvom Urše Cankar Soares. Kot pravijo organizatorji, je pohod letni shod za spodbujanje veselja do življenja, ozaveščanja o nevarnostih splava in sočutja z nerojenimi otroki, ki jih njihove mame splavijo, pa tudi sočutja s starši teh otrok v stiski.

Splav je in mora ostati osebna odločitev

Nasprotniki Pohoda za življenje opozarjajo, da je dogodek v nasprotju s človekovimi pravicami žensk in pomenijo pasivno nasilje nad ženskami.

Ustava v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno in ob njenem sprejemu je bilo nedvoumno pojasnjeno, da obsega tudi pravico do umetne prekinitve nosečnosti.

Možnost odločitve ženske za legalen, varen in dostopen splav je pomemben element enakosti spolov, so prepričani nasprotniki. Ženske pravice so človekove pravice, tudi pravica do odločanja o lastnem telesu.

Kot poudarjajo, je država dolžna zagotavljati možnosti do uresničevanja te svoboščine. Splav je in mora ostati osebna odločitev; ta ne sme biti podvržena pritiskom, kakršnega predstavlja tudi današnji pohod.

Pohodi za življenje pri nas po vzoru Amerike

V Sloveniji je bil prvi Pohod za življenje leta 2014, drugi leta 2020, od takrat pa ga pripravljajo vsako leto. Pohodi za življenje so se sicer začeli v Ameriki, kjer je prvi potekal leta 1974 na prvo obletnico sodbe vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade iz leta 1973.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je leta 1973 sklenilo, da imajo ženske po vsem ozemlju pravico do umetne prekinitve nosečnosti, s čimer je razveljavilo vrsto zakonov posameznih zveznih držav proti splavu.

Od takrat naprej so se nasprotniki splava borili za odpravo odločitve v primeru Jane Roe proti teksaškemu okrožju Wade.

Vendar je ameriško vrhovno sodišče junija letos razveljavilo to odločitev in odpravilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti. To je pomenilo, da lahko zvezne države uvajajo prepovedi splava.

Ameriški predsednik Joe Biden pa je zatem podpisal izvršni ukaz, v skladu s katerim lahko zvezna vlada Združenih držav Amerike pomaga ženskam, ki bodo morale v želji po umetni prekinitvi nosečnosti potovati iz republikanskih držav, kjer je splav prepovedan, v demokratske, kjer je dovoljen.