V spominskem gaju generala Maistra v Melju so postavili nov interaktivni digitalni spomenik, posvečen taborišču vojnih ujetnikov, in spomenik narodnemu heroju Mihajlu.
Pravkar se je v spominskem gaju generala Maistra v Melju odvilo odprtje interaktivnega digitalnega spomenika, posvečenega taboriščema vojnih ujetnikov v Mariboru, in otvoritev spomenika narodnemu heroju Mihajlu, sovjetskemu vojaku azerbajdžanskega rodu in borcu slovenskih partizanov. Avtor omenjenega kipa je Seyfaddin Gurbanov, doniral pa ga je azerbajdžanski poslovnež Artur Abdinov.
Slovesnosti so se udeležili ruski veleposlanik Doku Zavgajev, gruzijski veleposlanik Zurab Bekaia, ukrajinski veleposlanik Mykhailo F. Brodovych, azerbajdžanski veleposlanik Qalib Israfilov in drugi predstavniki Azerbajdžana ter prvi sekretar Peter Lange iz veleposlaništva Zvezne republike Nemčije in namestnik turške veleposlanice Mahmut Niyazi Sezgin. Kulturni program pa so pripravili učenci Osnovne šole borcev za severno mejo Maribor.
Borec ob boku slovenskih partizanov
V nečloveških razmerah je v ujetniškem taborišču Stalag XVIII D (306) Maribor ali tako imenovanem taborišču smrti umrlo več kot 3000 sovjetskih vojnih ujetnikov. V del taborišča za zahodne zaveznike so prvi ujetniki prišli že junija 1941, Nemci so do konca leta 1941 v Maribor poslali 3982 sovjetskih vojnih ujetnikov. Usoda ujetnikov je bila podobna kot v drugih taboriščih po Evropi, hrane je bilo malo, razsajale so bolezni, dokumentu Vrhovnega poveljstva nemške vojske razkrivajo, da je bilo ravnanje z ujetniki resnično surovo in namenjeno uničenju vojakov iz Sovjetske zveze.
Tako bo interaktivni spomenik v sliki in besedi predstavljal tedanje dogodke in prikazoval imena vseh umrlih. Predvajale pa se bodo tudi informacije o Mehdiju Huseynzadu – Mihajlu, ki se je boril ob boku slovenskih partizanov. Bil je član Gradnikove brigade in izvedel več uspešnih diverzantskih akcij, s čimer si je prislužil spoštovanje in občudovanje domačinov. Da ga takrat Nemci, ki so ga obkolili, ne bi ujeli živega, si je novembra 2. novembra 1944 sodil sam.
»Posebno velik krvni davek Maribora«
Zbrane je nagovoril podžupan Mestne občine Maribor Sašo Pelko. »Maribor je pri tem plačal še posebno velik krvni davek. Veliko je znanega o poteku druge svetovne vojne na naših tleh, nekoliko manj pa o dogodkih, ki so se dogajali vse od pomladi 1941. V Maribor so takrat redno prihajali vlaki smrti, na njih pa v veliki večini ujeti vojaki sovjetske Rdeče armade. Redki so Maribor zapustili živi, večina pa je k poslednjemu počitku legla prav v Mariboru,« je povedal.
Ob tem pa dodal, da se tovrstna zgodovinska dejstva ne smejo pozabiti, saj 75 let ni tako daleč, kot bi se morda zdelo. Tako je opozoril tudi na pomembno vlogo Rdeče armade za našo osvoboditev: »Hvaležni moramo biti slehernemu zavezniškemu vojaku, ki je poskrbel, da smo danes lahko svobodni in o teh grozodejstvih govorimo v kontekstu zgodovine. Želim si, da bi ta svoboden spomenik marsikateremu mlademu človeku odprl oči in pokazal, da so se naši dedje še ne tako dolgo nazaj morali boriti za nekaj, čemur pravimo svoboda in se danes zdi čisto samoumevna«.
Mariborskemu županu, avtorju spomenika, fakulteti in vsem zaslužnim za postavitev se je zahvalil tudi veleposlanik Azerbajdžana Galib Israfilov, ki meni, da je spomenik poklon vsem, ki so padli v drugi svetovni vojni, medtem ko je Mihajlo žrtvoval vse za mir: »Menim, da je to tudi dober prikaz tega, kako se zgodovina podaja bodočim rodovom.«
Ob tem pa je Pelko tudi omenil, da ta spomenik spominja na veliko prijateljstvo Azerbajdžanov in Slovenije ter opozoril: »Naj bo ta digitalni spomenik vpogled v časovni stroj in hkrati opomin, da se kaj podobnega ne sme nikoli več zgoditi.«
V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru bodo kasneje dosegljive tudi informacije o ostalih spomenikih, ki stojijo v omenjenem spominskem gaju.
