Helikopterska nujna medicinska pomoč v Mariboru praznuje deset let delovanja. Število intervencij narašča, ekipe pa opozarjajo na pomanjkljivosti.
Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) v Mariboru letos zaznamuje deset let delovanja. V tem času so njene ekipe opravile več kot 1850 intervencij in pomagale številnim pacientom, pri katerih so bile za preživetje ali preprečevanje trajnih posledic odločilne minute.
Ob jubileju so na mariborskem letališču predstavili dosedanje delo, vse večje potrebe po helikopterskih intervencijah in izzive, s katerimi se reševalne ekipe srečujejo pri vsakodnevnem delu. Čeprav so z dosedanjim razvojem zadovoljni, poudarjajo, da je prostora za izboljšave še veliko.
Število intervencij iz leta v leto narašča
Kot je pojasnil direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Jernej Završnik, je mariborska baza začela delovati novembra 2016. Sprva je helikopterske prevoze zagotavljala Letalska policijska enota, od leta 2018 pa pri intervencijah sodelujejo s Slovensko vojsko.
Število intervencij se iz leta v leto povečuje. Leta 2025 so zabeležili 302 aktivaciji helikopterja, od tega so izvedli 248 intervencij. V 25 primerih so posredovanje preprečile neugodne vremenske razmere, v preostalih primerih pa je med drugim prišlo do preklica potrebe po helikopterskem prevozu.
Letos so do 1. oktobra zabeležili že 310 aktivacij, od katerih so izvedli 243 intervencij. Tako so se že v prvih devetih mesecih skoraj izenačili s številom vseh opravljenih intervencij v lanskem letu.
Po Završnikovih besedah podatki potrjujejo, da terenske ekipe nujne medicinske pomoči in urgentne ekipe regionalnih bolnišnic vse bolj prepoznavajo prednosti helikopterskega reševanja.
Med pogostimi razlogi za posredovanje so možganske kapi in srčni infarkti, predvsem na območjih, kjer je pot do ustrezne bolnišnične oskrbe daljša.
Kot je pojasnil Primož Valher, je ena največjih prednosti helikopterskega prevoza prav možnost, da pacienti hitreje pridejo do ustreznih specialistov, denimo interventnega kardiologa ali nevroradiologa. To lahko pomembno vpliva na njihove možnosti preživetja in okrevanja.
Do helikopterja morajo prehoditi 350 metrov, vzlet bi lahko bil pet minut hitrejši
Kljub pomembnemu napredku pa ekipe opozarjajo, da trenutna organizacija še zdaleč ni optimalna. Zdravnik urgentne medicine Štefan Mally, ki je sodeloval že pri začetkih razvoja helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji, je ob jubileju poudaril, da so v desetih letih dokazali, kako pomembna je ta služba za prebivalce severovzhodne Slovenije.
»Sem ponosen, da je 10 let res minilo, kot bi trenil. Je pa ponos tukaj zaradi tega, ker vidimo, da stvar funkcionira, da rešujemo življenja, zmanjšujemo invalidnosti in smo koristni, v tem našem delu Slovenije,« je dejal.
Ob tem je opozoril predvsem na predolge odzivne čase. Od prejema klica do vzleta helikopterja trenutno mine približno 12 do 13 minut, po njegovih besedah pa bi lahko ta čas skrajšali za najmanj pet minut.
Ena od težav je oddaljenost prostorov, v katerih se zadržujejo reševalne ekipe. Ti so namreč od helikopterja oddaljeni približno 350 metrov, Mally meni, da bi lahko že z manjšimi organizacijskimi spremembami pomembno izboljšali delovanje službe.
Na organizacijske omejitve je opozoril tudi Primož Valher. Pojasnil je, da morajo zaradi razpoložljivosti helikopterjev in njihove uporabe za različne vrste prevozov včasih sprejemati kompromise, ki lahko vplivajo na hitrost pomoči.
Dogaja se namreč, da helikopter zaradi drugih nalog ni na voljo, zato morajo ekipe iskati alternativne rešitve in presojati, ali bo prevoz po zraku za pacienta sploh hitrejši od prevoza z reševalnim vozilom.
Po njegovem mnenju bi morala biti helikopterska nujna medicinska pomoč organizirana kot namenska služba z ustrezno opremljenimi helikopterji, namenjenimi izključno temu delu. Poudaril je, da bi morali biti naslednji koraki usmerjeni predvsem v odpravo organizacijskih omejitev, saj lahko te v posameznih primerih vplivajo tudi na oskrbo pacientov.
Ministrstvo načrtuje tretjo bazo, ki bi delovala tudi ponoči
Da so spremembe potrebne, se zavedajo tudi na ministrstvu za zdravje. Robert Sabol, svetovalec v kabinetu ministra za zdravje za področje nujne medicinske pomoči, je ob jubileju poudaril, da sta se dve helikopterski bazi v Sloveniji izkazali za nezadostni.
Ministrstvo zato pripravlja koncept tretje baze, ki bi omogočala tudi nočno delovanje oziroma zagotavljanje pomoči 24 ur na dan. Trenutno preučujejo tri možne rešitve, končna odločitev pa bo odvisna od podatkov, ki jih še zbirajo. Podrobnosti o predvideni lokaciji in časovnici vzpostavitve nove baze za zdaj niso predstavili.
Sabol je ob tem poudaril, da ima Slovenija kakovostne medicinske in letalske posadke, naloga ministrstva pa je, da zagotovi njihovo učinkovito povezovanje v dobro organiziran sistem.
Med ključnimi cilji za nadaljnji razvoj mariborske baze so tako ureditev prostorov za osebje neposredno ob helikopterskem hangarju, ustrezna logistična podpora letalskim posadkam, zagotovitev namenskega helikopterja in dodatno usposabljanje ekip, med drugim za uporabo vitla pri reševanju na težko dostopnih območjih.
»Za uresničitev teh ciljev pa potrebujemo jasne odločitve, sistemsko podporo in odločne ukrepe zdravstvene politike ter tudi države,« je dejal Završnik.
