Pobuda Maribor proti sežigalnici je tik pred javno predstavitvijo projekta Energijska izraba odpadkov Maribor predstavila svoje pomisleke in zahteve.
Pred javno predstavitvijo projekta Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM) so svoje pomisleke glede načrtovane sežigalnice predstavili tudi njeni nasprotniki.
Pobuda Maribor proti sežigalnici je na novinarski konferenci pred Mariboxom opozorila na vprašanja, za katera meni, da pred morebitno izvedbo projekta še niso dobila zadovoljivih odgovorov. Predstavili so svoja stališča do načrtovane investicije ter izpostavili ključne pomisleke, povezane z vplivi projekta na lokalno okolje in prebivalce.
»Županu, direktorju omenjenega podjetja in drugim funkcionarjem, ki se jim tako zelo mudi postavljati sežigalnico, sporočamo, da njihovi apetiti škodujejo našemu zdravju, okolju in denarnicam. Mariborčanke in Mariborčani ne bomo tiho,« so uvodoma sporočili predstavniki pobude.
Protestniki so z uprizoritvijo pred maketo sežigalnice opozorili na zdravstvena tveganja, ki jih po njihovem mnenju prinaša projekt. Nekateri udeleženci so obležali na tleh, drugi pa so držali transparente z napisi »Čisti zrak, ne sežigalnice« in »Cena sežigalnic = naše zdravje«.
Sežigalnica ni nujna rešitev
Ana Lah iz pobude Maribor proti sežigalnici je poudarila, da se ne strinjajo s predstavitvijo sežigalnice kot zelene rešitve za ravnanje z odpadki.
»Sežigalnice se hranijo z odpadki. S tem se zavežemo, da za naslednjih 30 let pozabimo na recikliranje in zmanjševanje števila odpadkov. Sežigalnica nikakor ni kratkoročna rešitev niti ni nujna rešitev,« je dejala. Po njenem mnenju gre za večdesetletno investicijo, katere stroške bodo nosili občani.
Ob tem je opozorila tudi na možne vplive na zdravje in okolje ter izrazila dvom o popolni učinkovitosti filtracijskih sistemov.
»Filtracijski sistemi nikoli ne filtrirajo vsega. V sežigalnicah nastajajo koktejli snovi, ki jih ne moremo predvideti,« je dejala.
Opozorila glede kakovosti zraka in zdravja
Nasprotniki projekta so izpostavili tudi vprašanje kakovosti zraka v Mariboru. Po njihovih navedbah je mesto že danes med bolj obremenjenimi evropskimi mesti, zato dodatni vir emisij po njihovem mnenju ni primeren.
Ob tem so prebrali izjavo zdravnice Sare Levart z Oddelka za pljučne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki je opozorila na škodljive vplive prašnih delcev na zdravje.
»Akutno ali kronično vdihovanje PM delcev povzroči okvaro sluznice v dihalnih poteh in pljučih ter pomembno vpliva na razvoj ali poslabšanje respiratornih bolezni. Povečano je tveganje za razvoj astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni,« je zapisala.
Ekologi brez meja: Namesto vzrokov odpravljamo posledice
Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja je ocenila, da sežigalnica ne rešuje temeljnega problema nastajanja odpadkov.
»Sežigalnica zato ni rešitev problema, ampak predvsem način, kako se z njim nehamo ukvarjati. Namesto da bi odpravljali vzroke, odstranjujemo posledice,« je poudarila.
Po njenem mnenju gre za enega najdražjih načinov ravnanja z odpadki, ki dolgoročno ustvarja odvisnost od stalnih količin odpadkov.
»Ko enkrat vložimo stotine milijonov evrov v takšno infrastrukturo, se za desetletja zaklenemo v sistem, ki potrebuje odpadke, namesto da bi jih zmanjševal,« je opozorila.
Podpora iz Ljubljane
Podporo mariborski pobudi je izrazil tudi Arne Vehovar iz ljubljanske iniciative Kakšno mesto hočemo.
»Čistega sežiga ni. Sežigalnice so izhod v sili, so drag in umazan način zmanjševanja volumna odpadkov s slabim energetskim izkoristkom,« je dejal.
Ob tem je opozoril, da tudi sodobni filtracijski sistemi ne morejo povsem preprečiti emisij prašnih delcev in drugih onesnaževal ter da po sežigu ostajajo nevarni odpadki v obliki pepela in filtrirnega prahu.
Poziv k transparentnosti in iskanju alternativ
Okoljevarstvena aktivistka in publicistka Jasmina Jerant je v poslani izjavi opozorila na izkušnje območij, ki se še danes soočajo s posledicami industrijskega onesnaženja.
»Mariborčani in Mariborčanke, bodite razumni ter v imenu svojega mesta, svojega zdravja ter zdravja vaših otrok in vnukov zahtevajte transparentnost in možnost soodločanja,« je zapisala.
Fredi Magdič iz Civilne iniciative Tezno pa je predstavil možne alternative sežigalnici. Med njimi je izpostavil preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo izdelkov, izboljšanje recikliranja ter uporabo drugih tehnologij za obdelavo preostalih odpadkov.
»Najcenejši in najčistejši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane,« je poudaril.
Po njegovem mnenju bi lahko z vlaganjem v takšne rešitve bistveno zmanjšali količine odpadkov, ki potrebujejo končno obdelavo.
Načrtovane aktivnosti v nadaljnjih fazah projekta
Novinarska konferenca je potekala približno pol ure pred začetkom javne predstavitve projekta EIOM, ki jo organizirajo družba EIOM v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Javnim holdingom Maribor, Energetiko Maribor in Javnim podjetjem Snaga.
Na javni predstavitvi nameravajo organizatorji predstaviti ključne vidike projekta, njegov pomen za prihodnji razvoj ravnanja z odpadki in energetike v regiji ter načrtovane aktivnosti v nadaljnjih fazah projekta.
Več o stališčih investitorjev, občine in partnerjev projekta pa po zaključku javne predstavitve.
