V soboto obeležujemo Prešernov dan, danes pa smo se največjemu slovenskemu pesniku poklonili v Minoritski cerkvi.
Pod okriljem Mestne občine Maribor se je nocoj v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu odvila slovesna prireditev v počastitev Prešernovega dne, ki ga obeležujemo 8. februarja.
»Kultura potrebuje prostor. Mestu daje vsebino, pečat, zagon, krepi ustvarjalnost in ustvarjalnosti nam Mariborčanom ne manjka. Pisana beseda je temelj vseh visokih civilizacij. Kultura ne sme biti razkošje, je gonilo razvoja, svoboda ustvarjalnih misli, je vzgib, ki oblikuje nas kot narod,« je uvodoma povedal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.
Ob tem je izpostavil tudi gradnjo centra Rotovž, ki bo na kulturnem področju nedvomno velik doprinos štajerski prestolnici. Omenil je še ostale aktualne projekte, povezane s kulturno navdahnjenimi prostori. Obeta se še sanacija Slovenskega narodnega gledališča Maribor.
Glasbena in vizualna umetnost
Kulturno prireditev je povezovala Minca Lorenci, glasbeno pa so jo popestrili glasbeniki Asja Grauf s flavto, Špela Huzjak z violino ter Daniel Marinič s harmoniko.
Deležni smo bili tudi prav posebne predstave z naslovom Fragmenti prostora. Gre za svetlobno instalacijo, pri katerem so moči združili Gašper Bohinec, Urban Kolarič, Ksenija Repina, Marko Jakopanec, Andrej Firm, Lucijan Jošt in Vesna Vončina.
»Projekt raziskuje subtilne interakcije med svetlobo, objektom in mehanskimi strukturami, pri čemer se zavestno izogiba prisonosti igralcev. Osrednji aktivni akter je svetloba, ki se v sozvočju z lutkovnimi elementi in prostorskimi kompozicijami preoblikuje v vizualno poezijo,« so zapisali v Kulturni četrti Minoriti.
»Maribor si je prihodnost vedno znal ustvariti sam«
Slovesnosti se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, ki je zbrane tudi nagovoril in poudaril, da se Maribor lahko pohvali s številnimi kulturniki:
»Danes so v Mariboru ustvarjalni ljudje tisti, ki peljejo mesto v prihodnost. Vse zgodbe v kulturi niso nujno velike in odmevne, to pa ne pomeni, da niso pomembne. Kultura se rojeva tudi na ulici in v zapuščenih ter pozabljenih prostorih.«
Dodal je še, da je Maribor mesto, ki ni nikoli čakalo, da mu prihodnost pade v naročje - vedno jo je znalo ustvariti samo. V štajerski prestolnici kulture ne vidi kot privilegij in pravico, ampak kot veselje do druženja in prispevanja k skupnemu bivanju.
