V Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor je nocoj potekala slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor. Slavnostni govornik je bil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Mestna občina Maribor poleg 20. oktobra, ko je bil Maribor leta 1164 prvič omenjen v pisni listini, obeležuje še štiri spominske dneve. 23. novembra se spominjamo Maistrovega prevzema oblasti in osvoboditve Maribora, 29. aprila prve oborožene akcije mariborskih domoljubov proti okupatorju, 23. maja začetka Pekrskih dogodkov, ko je JLA obkolila učni center Teritorialne obrambe v Pekrah, na jutrišnji dan pa se bomo spominjali dneva, ko je Anton Martin Slomšek preselil sedež levantinske škofije v Maribor.
Slovesnost je mariborska občina organizirala v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor, za kulturni program pa so poskrbele pevke pevskega zbora KUD Coda, ki ga vodi Lea Gačnik.
Pomemben mejnik za Maribor
Prenos škofijskega sedeža je pomembno zaznamoval razvoj Maribora in njegovo vlogo v širšem prostoru. Anton Martin Slomšek je leta 1859 uresničil vizijo, ki jo je pripravljal trinajst let; sedež levantinske škofije je preselil iz avstrijskega Šentandraža v Maribor.
Slavnostni govornik na nocojšnji slovesnosti je bil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki se je poklonil Slomšku in izpostavil pomen tega zgodovinskega mejnika za štajersko prestolnico.
»Želim, da bi znali tudi mi snovati načrte in pogumno zreti v prihodnost, tako kot so pred več kot stoletjem in pol to počeli Slomšek in njegovi sodelavci. Predvsem pa si želim, da bi znali združiti moči ter delati za skupne cilje.«
Dogodek, ki je zaznamoval današnji Maribor
Slovesnosti se je udeležil tudi župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je v nagovoru izpostavil pomen zgodovinskih dogodkov za današnje mesto in tudi celotno državo. Ob tem je poudaril, da občina s škofijo dobro sodeluje.
»Menim, da s škofijo dobro sodelujemo, spoštujemo drug drugega in se borimo za iste vrednote. Država se pomena Maribora kot branike severne meje vedno bolj zaveda, vseeno pa imam občutek, da se razlika med osrednjo Slovenijo in drugimi regijami pospešeno veča.«
Spomin, ki ostaja del mesta
Mnogi Slomškovi dediščini pripisujejo del zaslug, da je slovenski narod ohranil identiteto pred močnimi pritiski ponemčevanja, kar je pripomoglo tudi h kasnejšemu uspehu generala Rudolfa Maistra. Obenem je preselitev župnije pomenilo tudi začetek višjega šolstva v Mariboru.
Nocojšnja slovesnost je bila tako priložnost za obujanje zgodovinskega dogodka, ki je pomembno vplival na razvoj Maribora, hkrati pa za razmislek o njegovi dediščini in pomenu, ki ga ima ta tudi danes.
