Trg Leona Štuklja je danes zaživel v znamenju dneva mobilnosti invalidov, ki je potekal v okviru Evropskega tedna mobilnosti.
Mariborčani so lahko na stojnicah ob tradicionalnem dnevu mobilnosti invalidov spoznavali pripomočke za gibanje, merili krvni sladkor in tlak, se učili osnov znakovnega jezika, prisluhnili osebnim zgodbam ljudi po možganski kapi ter spremljali predstavitve psov pomočnikov.
Posebno pozornost je pritegnil »oviratlon«, kjer so se obiskovalci lahko sami postavili v vlogo slepih, gluhih ali gibalno oviranih in začutili, kako vsakodnevne ovire izgledajo iz njihove perspektive.
»Ko premagajo ovire, lahko povedo kakšne so njihove izkušnje in mogoče tudi kakšno dobro misel za naprej,« pove Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor.
V 16-ih letih ogromno premikov
Del dogajanja se je odvijal tudi pred Mestno občino Maribor, kjer je potekala akcija »Pridem takoj«. Na parkirna mesta za invalide so postavili vozičke z napisom, ki opozarja, kako krivično je, kadar nekdo neupravičeno zasede prostor, namenjen invalidom.
»Včasih moramo biti zelo neposredni in povedati, da kadar gre za parkirno mesto za invalide, tisti, ki niso upravičeni, tam ne smejo parkirati.
V preteklosti smo imeli akcijo s sloganom: 'Vzeli ste mi parkirno mesto - vzemite še mojo invalidnost'. Takšne stvari res terjajo razmislek,« pravi Kotnik.
Kotnik dodaja, da Maribor na področju odpravljanja arhitektonskih ovir napreduje: »Odpravili smo na stotine preprek, od pločnikov brez klančin do nedostopnih javnih stavb. To niso spremembe, ki koristijo samo invalidom. Pomagajo tudi staršem z vozički in starejšim s hojico.«
Spomni tudi na tradicionalne športne igre invalidov in kulturne večere, ki dokazujejo, da invalidi niso le opazovalci, temveč soustvarjalci mestnega dogajanja.
Številni izzivi ostajajo
Tudi župan Saša Arsenovič poudarja, da občina sistematično vlaga v projekte, ki lajšajo življenje invalidom:
»Projekt Brez robnika v centru mesta je dober primer. Koristi kolesarjem, mamicam z vozički in seveda invalidom.
Popravili smo številne kolesarske steze, da je prehod na cesto mehkejši, uvedli Prostofer, ki invalidom omogoča dostop do mest, kamor drugače težje pridejo.
Zadnja izjemno uspešna akcija je dr. Maister, ki je imel v zadnjem tednu že 244 uporabnikov.«
Po njegovem so prav invalidska društva tista, ki z zgledom dajejo pogum tudi drugim. »Lahko so nam vzor. Pokažejo, kaj vse je mogoče z voljo, znanjem, srčnostjo in pozitivnostjo,« pravi Arsenovič.
Tako Arsenovič kot tudi Kotnik priznavata, da določeni izzivi ostajajo, a da se skupaj z vsemi deležniki trudijo, da bi tudi te čim prej odpravili.
»Nič za invalide brez invalidov«
Bolj kritičen pogled pa ponuja predsednik Društva paraplegikov Podravja Boris Klep. Maribor po njegovih besedah invalidom prijazno mesto sicer je, a še zdaleč ni brez težav.
»Maribor se trudi biti invalidom prijazno mesto. Določene stvari so urejene, vendar je še prostor za izboljšave.
Vsamem centru je stanje dobro, a že če greš ven, recimo na Tezno, je drugače. Razpoke na pločnikih, prestrme klančine, že vsaka malenkost za nas pomeni nevarnost,« pravi Klep.
Klep poudarja, da invalidi premalokrat sodelujejo pri načrtovanju projektov. »Vedno pravimo: nič za invalide brez invalidov. Žal nas pri odločanju pogosto sploh ne vprašajo za mnenje. Dela se za nas, ne pa z nami,« še opozori.
