Univerzitetna knjižnice Maribor ob kulturnem prazniku slovesno odpira Glazerjevo knjižnico, Glazerjevo rokopisno zapuščino pa predstavlja še z razstavo Včasih zasebno: iz osebne zapuščine Janka Glazerja.
Odprtje Glazerjeve knjižnice in razstave Včasih zasebno v Knjižnem razstavišču ter Bogdan Borčič: grafike iz zbirke Galerije Božidarja Jakca v Likovnem razstavišču UKM bo v torek, 5. februarja, ob 17. uri. Slavnostni govornik bo Borut Gombač, v kulturnem programu pa bosta nastopila Peter Andrej in Bor Zazula.
Prenos zapuščine osebne knjižnice Janka Glazerja v Univerzitetno knjižnico Maribor
Univerzitetna knjižnica Maribor je leta 2018 po dolgoletnih prizadevanjih vodstva knjižnice in v sodelovanju s pesnikovimi svojci pričela s prenosom zapuščine osebne knjižnice Janka Glazerja iz njegove domače delovne sobe v Rušah v svoje prostore. S tem želi pomembno kulturno dediščino tako ohranjati kot narediti dostopno uporabnikom knjižnice in širši javnosti.
Postavitev Glazerjeve knjižnice v posebnem prostoru v UKM z manjšimi prilagoditvami sledi matični postavitvi v prvotnem okolju – ta bo tako ponovno zaživela, tokrat kot javni prostor za manjše dogodke in prostor, namenjen poglobljenemu študiju posameznikov ali manjših skupin. S to pridobitvijo je UKM bogatejša za knjižno, dokumentarno in rokopisno zapuščino svojega dolgoletnega ravnatelja ter mariborskega pesnika in kulturnika.
Skrbno načrtovan in natančno izveden projekt
Janko Glazer je bil knjigam zapisan vse življenje. Ob svojem profesionalnem knjižničarskem delu jih je zbiral, urejal in varoval tudi v bogati domači osebni knjižnici, ki jo je pesnikova družina leta 2018 poklonila Univerzitetni knjižnici Maribor. Prenos osebne knjižnice kot celote, vključno s knjižnim in rokopisnim gradivom ter opremo je bil skrbno načrtovan in natančno izveden projekt. Zaključek bo dočakal z odprtjem Glazerjeve knjižnice ob kulturnem prazniku, 5. februarja.
Janko Glazer je bil po srcu nedvomno najprej pesnik, kot dolgoletni ravnatelj takrat še Študijske knjižnice pa je zaslužen tudi za vizijo njenega razvoja po vzoru drugih takrat sodobnih knjižnic. Knjižnica je bila profesionalno in zasebno prostor njegovega življenja in razmišljanj.
Po upokojitvi leta 1959 in po smrti žene Marije leto pozneje, je večer svojega življenja preživljal s hčerko Alenko – profesorico, literarno zgodovinarko in pesnico, v hiši zraven svojega rojstnega doma v Rušah. Tu je uredil tudi domačo, sistematično urejeno knjižnico – knjižne police je dal izdelati po meri, pohištvo je sledilo zahtevam knjižnih formatov, knjige pa je razporedil po vsebinski sistematiki.
Glazerjeva knjižnica obsega vsebinske sklope z izvorno opremo
Glazerjeva knjižnica v UKM obsega rekonstruirane vsebinske sklope z izvorno opremo, ki nudijo bogat vpogled v literarno produkcijo snovalčevega časa, del gradiva pa sega tudi čez obdobje njegovega življenja. Knjižnica izrisuje pogled na domačo in prevodno literaturo s poudarkom na liriki, prezreti pa ne gre tudi velikega števila tekočih letnikov slovenske periodike: Ljubljanski zvon, Novi svet, Nova obzorja, Modra ptica, Sodobnost in drugih.
Zastopani so tudi zbrana dela slovenskih literatov, bogat opus osebnega prijatelja Pavleta Zidarja ter opus izdaj Ivana Cankarja in drugih literatov, pa monografije o umetnosti, prevodi tujih romanov, razprave, bibliografije in publikacije z domoznanskimi vsebinami s poudarkom na Rušah in Pohorju.
