Vir: Facebook profil Aktivna družina
V naselju Vintarovci na domačiji družine Horvat se nahaja park prostoživečih živali. Namenjen je izobraževanju, obveščanju in skrbi za ogrožene živalske vrste. Na šestih hektarjih domuje več kot sto vrst živali, prevladujejo ptice.

Aleksander Horvat se več kot dve desetletji ljubiteljsko ukvarja z živalmi. Iz ljubezni do živali, zlasti ptic, je v majhni vasici Vintarovci v občini Destrnik uredil park, katerega poslanstvo je predvsem skrb za ogrožene živalske vrste.  

V začetku letošnjega junija so park, kjer biva več kot 100 različnih vrst živali, med katerimi je kar 90 odstotkov ptic, odprli za javnost.

V parku lahko obiskovalci občudujejo kar enajst vrst žerjavov, poleg njih lahko spoznajo tudi različne redke vrste sov, gosi in rac; ne manjkajo niti labodi, orli, pavi, pisani fazani, prepelice, pegatke, noji, emuji, nanduji, pa tudi poljski zajčki in osliček.

Ambasador parka je bradati žerjav

Posebnost parka je enajst vrst žerjavov; toliko žerjavov na enem mestu je, kot pojasnjuje Horvat, edinstveno za ta del Evrope. 

Ambasador parka je bradati žerjav, ki je znan po svoji velikosti in izgledu. Je ogrožena vrsta, saj mu zaradi izkoriščanja naravnih virov in uničevanja habitata grozi izguba življenjskega prostora.

Bradati žerjav je večji žerjav z dolgim belim vratom, s sivim telesom in z rdečim obrazom. Ime je dobil po belem podbradku, ki mu prosto visi pod vratom. 

»Že ko ga vidiš, je fascinantna žival,« dodaja Horvat: »Tako po velikost kot obliki.«

Kdaj lahko obiščete park? 

Park je odprt od torka do petka, od 14. do 18. ure, čez vikend sprejema obiskovalce od 11. do 18. ure.

V ponedeljek je park načeloma zaprt, na voljo je le za napovedane skupine. »Tudi ostale dneve v tednu se prilagodimo za večje skupine nad 20 ljudi, da potem park odpremo po dogovoru,« je povedal Horvat.

Vsako polno imajo v parku vodene oglede: »Če nekomu ni za voden ogled, se lahko sprehodi individualno skozi park, ampak mi stremimo k vodenemu ogledu, da ljudje zvedo več o parku in živalih.« Horvat dodaja, da imajo sicer pri živalih nameščene table z opisi. 

»Imamo tudi za pogledati manjšo kmečko zbirko starih predmetov, motorična igrala, malo prodajalnico spominkov, kjer prodajamo uporabne stvari, ki jih delajo ljudje s posebnimi potrebami Zavoda Dornava.«

Dodaja, da se v parku da kupiti tudi kakšno pijačo in sladoled. 

Odzivi na park izredno pozitivni, na prvem mestu je skrb za živali

Kakšen je odziv ljudi, ki pridejo na ogled parka? Horvat odgovarja, da je odziv zaenkrat zelo pozitiven. O tem priča tudi knjiga pohval in pritožb: »Moram reči, da zaenkrat je še vse pozitivno, tudi odzivi, ki jih dobimo po mailih ali Facebooku.« 

Dodaja, da stremijo predvsem k temu, da imajo živali dobro počutje in pa dobre pogoje: »Mogoče komu tudi zaradi tega kaj ni všeč, mogoče katere živali ne more videti, ko je skrita v visoki travi, ampak mi gledamo predvsem na živali.«

Park bo predvidoma odprt do konca septembra

V prihodnosti si želijo, da bi dom v njihovem parku dobila še kakšna ogrožena žival. Kot pojasnjuje Horvat, so njihov cilj zelo ogrožene živali. Včasih na te čakajo mnogo let, preden jih dobijo.

Kot pravi, ni nikoli možno napovedati, kdaj bodo dobila katero žival, tako da to je vedno presenečenje: »Lahko kar zgodi iz dneva v dan, da se v kakem živalskem vrtu ali pa vzrejnem centru pojavi možnost dobiti mladiča ali odraslo žival in potem hitro odreagiramo, da jo dobimo.«

Kot je povedal, so park odprli počasi in brez večje promocije: »Da se počasi ljudje ozavestijo, da to obstaja, da ni navala.« Kot pravi, se morajo namreč tudi živali, ki do sedaj niso bile vajene obiskov, prilagoditi in navaditi. 

Park so odprli v začetku junija, načrtujejo, da bodo obiskovalce sprejemali do konca septembra. »Če se v septembru vreme poslabša, bomo malo prej zaprli,« pojasnjuje Horvat. Ob hladnejših temperaturah morajo namreč nekatere živali preseliti na toplo, takrat pa jih obiskovalci zato več ne morejo videti.  

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Starejše novice