Končala se je gradnja največjega železniškega viadukta v Sloveniji. Preverili smo, kakšno usodo čaka stari viadukt oziroma nasip. Bo po njem res stekla kolesarska povezava med Mariborom in Pesnico?
Po Pesniški dolini pri Mariboru se je nekoč razprostiral mogočni viadukt. A do leta 1908 je bil zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala ves viadukt zasipan. Danes je tako praktično neviden, po nasipu pa še vedno teče železniška proga.
Po 172 letih pa je padla odločitev: železniško progo Maribor–Šentilj je treba nadgraditi in izboljšati. Vzporedno ob ostankih starega viadukta so oktobra 2020 začeli z gradnjo novega, dolgega kar 896 metrov.
Letos avgusta je po zdaj najdaljšem viaduktu v Sloveniji zapeljal prvi vlak.
Preverili smo, kaj po končani izgradnji novega viadukta čaka staro železniško progo?
Bodo po stari železniški progi uredili kolesarsko pot?
Pred dvema letoma smo poročali, da na osnovi pobud občine Pesnica in Mestne občine Maribor ter poslanca Marjana Pojbiča iz vrst SDS oživili idejo, da bi čez stari viadukt uredili kolesarsko pot.
So ti načrti še zmeraj aktualni?
»Naš predlog je še vedno, da bi se stara viadukt in predor namenila za kolesarsko povezavo,« je za Mariborinfo potrdil župan občine Pesnica Gregor Žmak.
Slikovita kolesarska pot bi bila posebna turistična znamenitost
Kot pojasnjuje pesniški župan, zaenkrat ostaja le pri ideji: »Ta trenutek obstaja samo predlog, da se omenjena opuščena železniška trasa uredi kot kolesarska pot.«
Lastnik trase je Republika Slovenija oziroma Ministrstvo za infrastrukturo, ki bo sprejelo končno odločitev.
Žvab verjame, da bo pristojno ministrstvo za infrastrukturo opuščeno železniško traso namenilo za ureditev kolesarske poti.
»Tako bi dobili najkrajšo kolesarsko pot do Maribora za dnevno migracijo ter slikovito kolesarsko pot kot posebno turistično znamenitost,« je povedal.
Dodaja, da bodo skupaj z ostalimi občinami še enkrat predlagali takšno rešitev in verjamejo, da tudi uspešno dogovorili.
Kolesarsko pot bi povezali z že obstoječimi potmi
S spremembo železniške trase v kolesarsko pot bi ta del dobro povezali v že obstoječe omrežje kolesarskih stez.
»Tako bi po najkrajši poti povezali Maribor s kolesarskimi potmi, tako naše občine Pesnica, kot sosednjih občin ter s tem tudi celotno mrežo kolesarskih poti, ki je letos zgrajena v okviru kolesarskih povezav Območno razvojnega partnerstva Slovenske gorice,« pojasnjuje Žmak.
Dodaja, da naj bi stari viadukt in predor postala del kolesarske poti Eurovelo 9 (Jantarna kolesarska pot), ki bo v Sloveniji potekala od Šentilja, mimo Pesnice pri Mariboru, Maribora in naprej do hrvaške obale.
Na kak način bi bilo mogoče predvideno kolesarsko pot povezati z obstoječimi potmi? »V naši občini bomo poskusili najti najbolj optimalno rešitev, seveda v dogovoru z Direkcijo za infrastrukturo Republike Slovenije oziroma Slovenskimi železnicami. Prav tako bo treba enako pristopiti v Košakih na mariborski strani.«
O tem, kakšna dela bo treba postoriti, da bo lahko po nasipu stekel kolesarski promet, bo več znano, ko bo izdelana projektna dokumentacija.
»Urediti bo treba vozno površino, poskrbeti za varnost kolesarjev v skladu z Navodili za projektiranje kolesarskih površin Direkcije za infrastrukturo Republike Slovenije,« še razlaga Žmak.
Veliki načrti pesniške občine, želijo si odkopati stari viadukt
V okviru gradnje južne železnice med Dunajem in Trstom je bil leta 1846 dokončan Pesniški viadukt. Opečnati viadukt je bil kar 649 metrov dolg in 21 metrov visok. Stal je na 66 stebrih, ki so temeljili na hrastovih pilotih.
Za gradnjo naj bi porabili več kot 2,8 milijona opek, a zaradi slabe kvalitete opečnatega materiala so viadukt zasuli.
Župan občine Pesnica Gregor Žmak si želi, da bi zasuti pesniški viadukt odkopali in tako znova razgrnili. »Gre za veliko željo pesniške občine, za katero upamo, da se bo v tem stoletju uresničila,« je pred časom povedal za Mariborinfo.
