Koliko je stal obisk kina v Mariboru leta 1992 in koliko zanj odštejemo danes?
Pokrajinski arhiv Maribor je na družbenem omrežju Facebook objavil zanimiv utrinek iz preteklosti. Ob zapisu »Kaj smo gledali v kinu decembra 1992?« so delili fotografijo računa Kinematografov Maribor z dne 2. decembra 1992, ki razkriva takratne cene vstopnic.
Iz dokumenta je razvidno, da so si Mariborčani decembra 1992 lahko ogledali filma Smrtonosno orožje 3 in Babica gre na jug.
Za ogled posameznega filma so morali odšteti 200 slovenskih tolarjev.
Na dokumentu Kinematografov Maribor z dne 2. decembra 1992 je naveden naslov Grajska ulica 5, kjer je deloval nekdanji kino Partizan.
Ob ponedeljkih so bile vstopnice cenejše
Zanimivo je, da so že takrat imeli poseben popust za obisk kina ob ponedeljkih. Za vse filme je na ta dan veljala znižana cena 150 tolarjev.
Koliko pa je to v današnji valuti?
Slovenija je leta 2007 uvedla evro po menjalnem razmerju 239,64 tolarja za evro. Če bi zneske iz leta 1992 preračunali po tem tečaju, bi 200 tolarjev pomenilo približno 83 centov, 150 tolarjev pa približno 63 centov.
Pri tem je treba poudariti, da gre zgolj za nominalno pretvorbo po tečaju iz leta 2007, ki ne upošteva inflacije in sprememb kupne moči od leta 1992.
Koliko stane obisk kina danes?
Danes je za ogled filma v mariborskem Mariboxu treba odšteti precej več.
Po najnovejšem javno dostopnem ceniku, ki velja od 27. novembra 2025, redna cena vstopnice za film do 120 minut ob torkih in sredah znaša 7,40 evra, od četrtka do nedelje ter ob praznikih pa 8,50 evra.
Tudi danes ostajajo ponedeljki cenovno ugodnejši. V okviru akcije Kino ponedeljek je cena vstopnice za film do 120 minut 5,40 evra.
Za matineje do 16. ure veljajo posebne cene, ki se glede na dan gibljejo med 6,40 in 7,20 evra, za daljše filme, VIP-sedeže, 3D-očala in tehnologijo Dolby Atmos pa so predvidena doplačila.
Od kina Udarnik in Partizan do sodobnega Mariboxa
Zgodovina kinematografov v Mariboru sega v leto 1896, ko so 24. oktobra v Götzovi pivnici, na območju današnje Unionske dvorane, začeli predvajati prve filme. Obiskovalci so si lahko ogledali osem kratkih filmov, med drugim prihod vlaka in prizore iz pariškega vsakdanjega življenja.
Prvi stalni kinematograf, imenovan Grand Elektro Bioskop, je Maribor dobil leta 1908. Deloval je v vrtni dvorani takratnega hotela Stadt Wien na vogalu današnjih Partizanske in Cafove ulice.
V naslednjih desetletjih so nastajale nove kinodvorane. Leta 1935 so na Grajskem trgu odprli Grajski kino, ki se je pozneje preimenoval v Udarnik. Kino je bil za svoj čas sodoben, v objektu pa so bili tudi nočni bar, kegljišče, restavracija in slaščičarna.
Leta 1938 je na nekdanjem zahodnem dvorišču Mariborskega gradu zaživel kino Esplanade, ki je pozneje dobil ime Partizan.
Po drugi svetovni vojni: zlata doba mariborskih kinov
Junija 1947 je bilo ustanovljeno Mestno kinopodjetje, ki je prevzelo upravljanje štirih takratnih mariborskih kinematografov. Avgusta 1957 so odprli še kino v dvorani Union, ki je imel 600 sedežev in je sodil med največje v državi.
V obdobju največjega razcveta je v Mariboru delovalo tudi do osem kinodvoran. Med njimi so bili Udarnik, Partizan, Union, Kinogledališče ter nekateri kinematografi v posameznih mestnih predelih, na primer na Studencih, Teznu in Pobrežju.
V sedemdesetih in osemdesetih letih se je obisk kinodvoran začel zmanjševati, k čemur sta prispevala tudi širjenje televizije in gledanje filmov na videokasetah. V naslednjih desetletjih so se tradicionalne mestne kinodvorane postopoma zapirale.
Pomemben preobrat je sledil leta 2004, ko so na Lentu odprli Kolosej z desetimi kinodvoranami. Leta 2006 je na Studencih vrata odprl še Planet Tuš, ki je ponujal osem kinodvoran in skoraj 2000 sedežev. Leta 2017 se je Kolosej preimenoval v Maribox, ki deluje še danes.
