Krajše čakalne vrste za krvodajalce? Ideja, kako nagraditi plemenito dejanje

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se zadnja dva tedna spopadajo z nižjimi zalogami krvi.

»Poraba krvi v lanskem letu ni bila večja oziroma nižja kot letos. Nižje zaloge krvi so po vsej verjetnosti posledica slabšega odziva posameznih krvodajalcev v severovzhodni Sloveniji,« je pojasnila Erika Kavaš iz Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Z območnim združenjem Rdečega križa so se odločili, da za pomoč prosijo tudi pripadnike Slovenske vojske.

Ti so se odzvali in obljubili pomoč v obliki promocije krvodajalstva znotraj svojih vrst, na voljo pa bodo imeli več terminov za darovanje krvi. Zakaj pa se jim zdi pomembno, da so tudi sami krvodajalci?

»Zaradi nesebične pomoči tistim, ki to dejansko potrebujejo. S tem, da lahko dejansko človeku pomagamo,« je dejal poročnik Luka Marinšek.

»Se trudimo mi starejši, da bi pridobili nove krvodajalce med mlajšimi«

Veliko število njihovih pripadnikov Slovenske vojske je sicer tudi rednih krvodajalcev.

»Poskušamo se vedno v čim večjem številu odzvati na akcije, da pomagamo takrat, kadar pride do kakšne skupinske nesreče ali pa je pomanjkanje krvi kot sedaj,« je dodal poročnik Jože Damiš.

Kot je še povedal Damiš, pa želijo v svojih vrstah darovanje krvi spodbuditi tudi med mladimi: »Se trudimo mi starejši, da bi pridobili nove krvodajalce med mlajšimi pripadniki Slovenske vojske. In moram reči, da nam to kar uspeva.«

V krvodajalski akciji Vijol'čna kri za vse ljudi zbrali že 905 litrov krvi

Tudi prva dama krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi Mojca Pepelnik jasno poudarja, da je s tovrstnim spodbujanjem potrebno začeti že pri otrocih in mladostnikih.

»Da jih učimo, kako pomembno je darovanje krvi. Ker če se bodo ti otroci zavedali te pomembnosti, bodo kot polnoletni takoj prišli darovati kri,« je mnenja Pepelnik.

In čeprav so v enajstih letih s svojo akcijo zbrali več kot 905 litrov krvi, sama meni, da se Slovenci še vedno premalo zavedamo pomembnosti njenega darovanja.

»Nikoli ne veste, kdaj boste vi tisti, ki boste kri potrebovali. Ali pa vaš otrok, vaša babica ali pa popoln tujec. In boste zaradi tega, ker se boste vi nesebično za par minut usedli na ta stol in darovali kri, nekomu rešili življenje,« je poudarila.

Krvodajalce bi morali nagrajevati

Tudi po besedah Kavaš, je nujno ohraniti krvodajalstvo v Sloveniji.

»Poskušamo promovirati, iščemo podporo, tako kratkoročno kot dolgoročno, da star sistem širimo, da bomo tudi čez deset let imeli prostovoljno in ne plačano krvodajalstvo v Sloveniji,« je poudarila Kavaš.

Pepelnik pa je dodala še, da bi bilo krvodajalce za svoje plemenito dejanje potrebno tudi nagrajevati: »V glavnem z nekimi stvarmi, ki bi jim omogočale, da ko pa oni pridejo do zdravnika, da je mogoče takrat njihova čakalna vrsta malo krajša.«

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor vse ljudi, ki bi tudi želeli darovati kri, prosijo, da se za svoj termin darovanja krvi predhodno dogovorijo na telefonskih številkah centra za transfuzijsko medicino.

Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba stara od 18 do 65 let, ki tehta najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri mesece. Darovana kri pa lahko reši prenekatero življenje.