V Mariboru znova teče vijolična kri: Ob tem dosegli visok jubilej, Mariborčan kri daroval že dvestotič

| v Lokalno

Ljudski vrt je danes znova postal prizorišče sedaj že tradicionalne krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi. V okviru te je danes že dvestotič daroval kri Bojan Gamse iz Maribora in postal prvi dvestokratni krvodajalec v severovzhodni Sloveniji.

Krvodajalska akcija Vijol'čna kri za vse ljudi na domačem pragu Nogometnega kluba Maribor letos potekala že enajstič. Območno združenje Rdečega križa Maribor in Center za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tako v ponedeljek in torek, 29. in 30. avgusta, prirejata že tradicionalno akcijo darovanja krvi. 

»Preprosto to radi počnemo, pri tem pa še pomagamo ljudem in čutimo dolžnost, da bolnišnici vrnemo to, kar nam daje,« pravi Mojca Pepelnik, Mariborčanka in vodja krvodajalske akcije Vijol'čna kri, o pomembnosti akcije.

Kot že omenjeno krvodajalska akcija tudi tokrat poteka v prostorih Ljudskega vrta. Pri tem lahko posamezniki, ki bi želeli darovati kri, to storijo še jutri, in sicer med 7.30 in 17. uro.  Pri tem pa se morajo predhodno naročiti na telefonski številki 041 476 242 ali na številki 041 320 796.

Zraven oskrbe s krvjo tudi poziv za redno darovanje krvi

S krvodajalsko akcijo Vijol'čna kri za vse ljudi želijo tudi tokrat izpostaviti pomen predvsem prostovoljnega krvodajalstva, saj je iskanje prostovoljnih darovalcev še vedno izziv.

»Pred enajstimi leti, ko smo začeli s to krvodajalsko akcijo, smo bili malce skeptični. Nato pa se je izkazalo, da smo vsako leto bolj uspešni. Gre za primer dobre prakse, v sistemu krvodajalstva. Na ta način lahko širimo slovenskih krvodajalcev,« poudarja Erika Kavaš s Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Center za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor namreč skrbi za tri bolnišnice, poleg mariborske tudi za soboško in ptujsko bolnišnico. Pri tem Kavaš dodaja, da je že omenjena krvodajalska akcija pomembna tudi zaradi tega, da bodo dvignili zaloge krvi v severovzhodni Sloveniji.

»Od 10. avgusta naprej smo imeli težave. Pripeljali smo A pozitivno in 0 pozitivno iz Celja in Ljubljane, dodatno smo neprestano krvodajalce osebno klicali. Rdeči križ je tudi preko sporočil pošiljal vabila, ampak tukaj smo ugotovili, da je baza krvodajalcev preklicana, da imamo premalo posameznikov, ki nam lahko pomagajo,« je jasna Erika Kavaš.

Krvodajalstvo rešuje življenja in krepi solidarnost

Pri tem Mojca Pepelnik izpostavlja, da krvodajalstvo rešuje življenja in krepi solidarnost v družbi. 

»Če bo šlo tako naprej, se bo zgodilo to, da boste prišli vi, vaša mama ali prijatelj, na operacijsko mizo in krvi ne bo. V Sloveniji imamo hudo pomanjkanje krvi. Številke so alarmantne,« poudarja organizatorka krvodajalske akcije in dodaja, da bo vsak od nas nekoč potreboval kri.

Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, se zdravijo s transfuzijami krvi.

Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov, med drugim kostnega mozga, bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.

Po nedavnih podatkih Zavoda za transfuzijsko medicino imamo v Sloveniji 62.000 krvodajalcev, od katerih jih 60 odstotkov kri daruje enkrat na leto, 28 odstotkov dvakrat, deset odstotkov trikrat, dva odstotka pa štirikrat na leto.

A pri tem izpostavljajo, da vsak delovni dan potrebujejo v povprečju 300 do 350 krvodajalcev, da zagotovijo zdravljenje bolnikov s krvjo.

Mariborčan že dvestotič daroval kri

V okviru krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi je danes že dvestotič daroval kri Bojan Gamse iz Maribora. Tako je postal prvi dvestokratni krvodajalec v severovzhodni Sloveniji. 

»Dvesto je takšna številka, ki jo malokdo doseže. Težko je doseči to številko, hkrati pa imamo živ dokaz, da je to mogoče. Zato pozivamo vse krvodajalce, tudi tiste, ki do danes krvi še niso darovali, da pristopijo v te vrste. Pada število krvodajalcev, predvsem zvestih krvodajalcev, ki ob tem postajajo vse starejši,« pa je ob dvestotem jubileju poudaril sekretar območne službe Rdečega križa Metod Dolinšek.

Preberite še

Komentarji

Surfeiter

In kam gre ta kri? Komu prodajajo plazmo? Folk daruje kri, eni pa na tej zgodbi služijo milijone ...

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura