Labodka Oli, ki je bila po dolgi rehabilitaciji 7. novembra izpuščena na Lentu, je bila le teden dni pozneje zaradi nove poškodbe noge ponovno urgentno sprejeta v zavetišče.
Labodka Oli, ki so jo prostovoljci in veterinarji reševali že avgusta, je bila v petek, 14. novembra, ponovno urgentno sprejeta v zavetišče. Le teden dni po tem, ko so jo 7. novembra izpustili na Lentu v Mariboru, se je po nekaj korakih sesedla in zaradi hude bolečine ni mogla normalno stati.
Oli je v zavetišče prvič prišla 9. avgusta v izjemno slabem stanju. Na obeh nogah je imela močno izražen pododermatitis, ki nastane zaradi predolgega zadrževanja na trdih površinah.
Obe nogi so ji morali kirurško obravnavati, rehabilitacija pa je trajala več mesecev – vsak dan je bila pod veterinarskim nadzorom, dokler ni povsem okrevala.
Ko je po dolgotrajni rehabilitaciji spet normalno obremenjevala noge, so jo izpustili na območje Lenta, kjer so bili v tistem času pogoji za labode mirni in primerni.
Prvi znaki poslabšanja: šepanje, sesedanje, napadi jate
Že 13. novembra so prostovoljci Društva AniMa opazili, da z Oli nekaj ni v redu. Močno je šepala in se po nekaj korakih sesedla.
Druge labode je njena slabost zmotila – odganjali so jo, pulili perje in jo izločali iz jate, kar se pri labodih zgodi, ko je posameznik oslabljen in ranljiv.
Po navedbah prič naj bi nekdo Oli preganjal proti vodi. Pri tem je zdrsnila in udarila ob kamnito brežino.
Zaradi posebne anatomije labodjih nog lahko že kratek zdrs povzroči poškodbe sklepov, tetiv ali mehkih tkiv – in prav to se je zgodilo tudi tokrat.
Urgentni sprejem in veterinarska oskrba
Ob sprejemu 14. novembra so veterinarji opravili klinični pregled in oceno gibanja, pregled sklepov in poškodovane okončine, protibolečinsko stabilizacijo in testiranje na visokopatogeno aviarno influenco.
Oli so namestili v varno, mehko okolje, da čim bolj razbremeni poškodovano nogo in prepreči dodatne bolečine.
Zaradi poškodovane noge in napadov drugih labodov bo Oli zimo preživela v zavetišču.
Čakajo jo dolgotrajna oskrba, mehka podlaga, posebna prehrana, protibolečinska terapija, veterinarski nadzor in postopna rehabilitacija. Njena zgodba se tako nadaljuje – ranljiva, utrujena in znova odvisna od pomoči ljudi.
