Pravkar v Melju poteka tudi znanstvena konferenca na temo Vranovega leta.
Pred stavbo nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D v Mariboru, kjer deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor, so danes odkrili novo spominsko obeležje z informacijami o zgodovini tega objekta.
V njem poteka znanstvena konferenca na temo Vranovega leta, saj mineva 80 let od tega zgodovinskega dogodka.
Na konferenci bodo po napovedih predstavili vrsto prispevkov, da bi obnovili zgodovinski spomin na enega največjih pobegov iz nemških ujetniških taborišč - osvoboditev približno 90 zavezniških vojnih ujetnikov iz Stalagu XVIII D pripadajočega delovišča v Ožbaltu pod vodstvom avstralskega in angleškega ujetnika Ralpha Churchesa in Lesa Lawsa.
»Temu pripenjamo nekaj sorodnih tematskih področij. Druge svetovne vojne namreč ne moremo obravnavati le skozi en vidik, ampak lahko le z različnih vidikov poskusimo razložiti celotno takratno dogajanje na Slovenskem, ki je, kot vemo, med drugo svetovno vojno bilo eno najbolj kompleksnih,« je povedal raziskovalec centra Daniel Siter.
Vranov let v svobodo
Izraz Vranov let se nanaša na osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov, ki so v Ožbaltu vzdrževali železniško progo, 31. avgusta 1944 pa so ob pomoči partizanske enote in domačinov pobegnili na Pohorje, kjer so se jim pridružili še drugi zavezniški vojni ujetniki.
Skupina nekaj več kot sto ljudi je prek Zgornje Savinjske doline, Menine in Save prispela 10. septembra 1944 v Semič ter nato 17. septembra 1944 poletela s partizanskega letališča Otok pri Metliki v zavezniško bazo v Bari.
Eden od vodilnih ujetnikov Ralph Churches je leta 1996 opisal to akcijo v knjigi z naslovom Vranov let v svobodo. Na današnji konferenci v Mariboru bodo preko videokonference sodelovali njegov sin in še nekateri potomci drugih vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti v taborišču Stalag XVIII D.
V tem objektu v današnji mariborski mestni četrti Melje je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nameščenih več tisoč vojnih ujetnikov in številni, predvsem iz Sovjetske zveze, so zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam umrli.
Omejene možnosti muzeja
To dejstvo je pred leti potegnil iz pozabe novoustanovljeni center na čelu z Janezom Ujčičem in v tem objektu ob podpori Rusije vzpostavil muzej. A po ruski invaziji na Ukrajino in posledičnih mednarodnih sankcijah je izgubil rusko podporo in zdaj živi od donacij.
Ogledi objekta in stalne postavitve v njem so možni po dogovoru, občasno pa prirejajo strokovne dogodke in nadaljujejo zgodovinske raziskave.
»Muzej deluje v omejenih možnostih,« je povedal Ujčič. Po njegovih besedah izvajajo skupinske oglede za šolarje, dijake, študente in organizirane skupine. Lani so jih obiskali zgodovinarji iz Nemčije, zanimanje pa je tudi pri potomcih zajetih vojnih ujetnikov.
Tabla pred objektom, ki so jo postavili leta 2011, je bila poškodovana v prometni nesreči, zato so zdaj postavili novi. Na prvi je predstavitev nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D in na drugi predstavitev centra.
