V Sloveniji se v zadnjih mesecih zaostrujejo napetosti v povezavi z vprašanji romske skupnosti, kar še dodatno poglablja že tako občutljivo razmerje med Romi in preostalim prebivalstvom.
Ena izmed zadnjih eskalacij se je zgodila v nedeljo v naselju Šmihel v Novem mestu. V streljanju, ki je prizadelo predvsem romsko skupnost, je bil ranjen otrok, medtem ko so drugi prebivalci naselja v povračilo napadli hišo strelca in jo požgali
Incident je pokazal na globoko zakoreninjene težave znotraj romskih skupnosti, obenem pa je razkril tudi pomanjkljivosti v ukrepanju države in njenih institucij.
Med tem, ko župani občin jugovzhodne Slovenije in Posavja ostro opozarjajo na pomanjkljivo varnostno politiko in pozivajo k spremembam zakonodaje, se v ospredje postavlja vprašanje, kako se s to problematiko spoprijemajo druge občine, kot je denimo Mestna občina Maribor.
Kljub temu da Maribor ni uradno evidentiran kot občina z večjim številom romskih naselij, si občina prizadeva za vključevanje Romov v družbo z vrsto programov in ukrepov.
Za ranljive skupine občina lani namenila 2,7 milijona evrov
Čeprav Maribor ni med občinami, ki bi imele uradno evidentirane romske skupnosti, pa na območju Mestne občine Maribor kljub temu živijo pripadniki te ranljive skupnosti, ki se sooča s podobnimi izzivi kot drugod po Sloveniji.
Mestna občina Maribor že več let izvaja različne programe, s katerimi spodbuja vključevanje Romov v lokalno skupnost, a kot je na eni izmed zadnjih sej mestnega sveta mariborske občine poudaril mestni svetnik Zdravko Luketič, ostaja odprto vprašanje, ali so ti ukrepi dovolj učinkoviti, glede na vse kompleksnejšo situacijo v drugih delih države.
Kot je razvidno, je Mestna občina Maribor v letu 2023 za integracijske programe in pomoč ranljivim skupinam, med katerimi so tudi Romi, iz proračuna namenila 2.701.355 evrov.
Med pomembnejšimi programi je financiranje koordinatorja za romska vprašanja, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Maribor. Poleg tega je občina finančno podprla program Mladinske postaje EPEKA, ki je namenjen mladim Romom in njihovi integraciji v družbo.
Programi se osredotočajo na spodbujanje zdravega načina življenja, socialno vključevanje in izobraževanje, kar so ključni elementi za izboljšanje življenjskih pogojev romske skupnosti.
Letovanja, humanitarni programi in izobraževanja
Pomemben del proračuna občine je namenjen tudi subvencioniranju najemnin, letovanju otrok iz socialno ogroženih družin ter sofinanciranju različnih humanitarnih programov.
Občina prav tako financira programe, ki spodbujajo zdrav način življenja romske skupnosti, kot so delavnice za ozaveščanje o škodljivosti kajenja in delavnice za krepitev zdravja, ki aktivirajo romske ženske in moške. Prav tako se organizirajo kulturne prireditve, ki spodbujajo povezovanje romske skupnosti z lokalnim okoljem.
Kot poudarjajo na Mestni občini Maribor, se na občini zavzemajo za to, da Romi niso obravnavani drugače kot drugi prebivalci občine.
Tako razlagajo, da so vsi programi in ukrepi, ki jih občina izvaja, dostopni tudi Romom, pri čemer se od prijaviteljev na javne razpise ne zahteva razkritje občutljivih osebnih podatkov, kot sta narodnost ali rasa, s čimer lahko Romi enakopravno sodelujejo v razpisih za neprofitna stanovanja, socialno pomoč in druge oblike podpore, ki jih občina nudi ranljivim skupinam.
Izzivi in prihodnost integracije Romov v Mariboru
Kljub vsem naporom, ki jih Mariborska občina vlaga v integracijo Romov, se zdi, da so pred njo še številni izzivi. Mestni svetnik Zdravko Luketič prav tako opozarja, da bi občina morala še dodatno okrepiti programe, ki spodbujajo vključenost Romov v šolstvo in zaposlovanje, kar je ključnega pomena za dolgoročno reševanje romske problematike.
Prav tako je poudaril, da je posebej ranljiva skupina romskih žensk, ki pogosto ostanejo na robu družbe, ko se po poroki razvežejo iz zakonske skupnosti in izgubijo socialne povezave.
Mestna občina Maribor je v svojem odgovoru poudarila, da bo tudi v prihodnje posvečala posebno pozornost ranljivim skupinam, med katerimi je tudi romska skupnost.
Kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali bodo trenutni programi in ukrepi dovolj, da bi preprečili nadaljnjo marginalizacijo Romov ter zmanjšali tveganje za podobne incidente, kot smo jim bili priča v Novem mestu.
Starejše novice
