Maribor pod drobnogledom: Število bolniških odsotnosti narašča, koliko jo koristijo Mariborčani?

Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana ali darovanje krvi.

Delodajalec krije odsotnosti, vezane na poškodbe na delu, poklicne bolezni ter bolezni in poškodbe zunaj dela, ostalo pa pade na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem povezane pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju.

Do pravice so upravičene tudi osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki in vrhunski šahisti ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.

Delež bolniških odsotnosti v državi iz leta v leta narašča, zato smo se odločili preveriti, kakšno je stanje v državi in kako pogosto zaradi bolniške doma ostajamo v Mariboru in na Ptuju.

V državi strmo narašča število primerov bolniških odsotnosti

Kazalnik bolniške odsotnosti kaže splošno zdravstveno stanje in zmožnost za delo zaposlenih in samozaposlenih prebivalcev.

Poleg objektivnih bolezenskih težav na individualno odločitev za bolniško odsotnost vpliva zapleten preplet dejavnikov, kot so razmere na delovnem mestu, vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in tudi razmere na trgu delovne sile.

Bolniško odsotnost prikazujemo s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela. Vključeni so dnevi bolniške odsotnosti zaradi vseh razlogov; od bolezni, poškodb, do nege otrok in ostalih.

Po zadnjih dostopnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se nanašajo na leto 2022, se je v Sloveniji večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala, tako je bilo v povprečju izgubljenih več koledarskih dni, odsotnih je bilo več zaposlenih, ki so bili odsotni tudi večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas, če vrednosti primerjamo z letom 2021.

Ženske v primerjavi z moškimi bolniško koristile večkrat

Ženske so bolniško odsotnost koristile večkrat, vendar za krajše časovno obdobje kot moški.

V povprečju je bolniška odsotnost pri ženskah trajala 12,2 dneva, pri moških pa 13,4 dneva.

V Mariboru bolniška odsotnost delavcev narašča

Že osmo leto zapored v Sloveniji beležimo naraščanje bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje prvič objavil kazalnike na ravni občin.

Bolniška odsotnost se je v povprečju zvišala s 13 na 19,4 dneva nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca. 

Če si ogledamo podatke po občinah, lahko opazimo, da število primerov bolniške odsotnosti in tudi število koledarskih dni zaradi bolniške, v Mariboru in na Ptuju narašča.

Kot že omenjeno, se bolniška odsotnost prikazuje s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. 

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je na ravni države prejšnje leto trajala povprečno 19,4 dneva, v Mariboru pa 16,6 koledarskega dneva na leto, pri čemer torej beležimo manj bolniške odsotnosti kot na ravni države.

Vendar smo za primerjavo leta 2016 v Mariboru zabeležili 13,5-dnevno bolniško odsotnost, lani pa 16,4-dnevno.

Na Ptuju bolniška odsotnost večja kot na ravni države

Tudi na Ptuju je bolniška odsotnost nižja kot na ravni države. Tako smo na Ptuju lani zabeležili 18-dnevno bolniško odsotnost, kar je manj kot 19,4-dnevna odsotnost na ravni države.

Tako kot v Mariboru pa se je tudi na Ptuju število dni zaradi bolniške odsotnosti povišalo. Tako smo še leta 2016 na Ptuju zabeležili 'le' 14,9-dnevno bolniško odsotnost.