Časi, ko so ti po končani srednji šoli ali po uspešno opravljenem študiju ponudili službo, so mimo. Utvare, ki jim slovenska mladina ne verjame več. V svetu »iskanja služb« ni več stabilnosti, ni varnosti. Delovni čas od 7. do 15. ure in 40-urni tedenski delovnik sta že skorajda pozabljena. Mladina je dandanes bolj kot kadarkoli v preteklosti prepuščena lastni iznajdljivosti. Vse večjo veljavo dobivajo kompetence ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva.
Ali slovenska mladina res ni motivirana za podjetništvo? Kje izvirajo razlogi za strah in negotovost pred podjetništvom? Pa tudi o tem, da ima podjetništvo ne le slabosti, ampak veliko prednosti, smo se pogovarjali z dvema mariborskima podjetnikoma, ki sta pred leti stopila na podjetniško pot, danes pa uspešno vodita vsak svoje podjetje. Taja Benčina je mlada arhitektka in vodja projekta Coinhab, Martin Pelcl, prav tako mladi arhitekt, pa direktor in ustanovitelj platforme MojMojster. Svoje odločitve, da sta se podala v podjetniški svet, ne obžalujeta, nasprotno spretno se lotevata izzivov, s katerimi se srečujeta, in uživata v tem, kar počneta.
Študij eno, življenje pa zahteva nekaj drugega
Na vprašanje, ali ju je formalno izobraževanje »opremilo« z znanjem, potrebnim za suveren vstop na podjetniška pota, ne odgovorita povsem pritrdilno. Taja pojasni: »Glede na to, da sem študirala arhitekturo, nisem preko ''formalne'' izobrazbe pridobila popolnoma nič podjetniške podlage. Res so nas učili samostojnosti in obvladovanja projektov, kar je pomagalo, ne pa podjetnosti. Nekaj o podjetništvu sem se naučila od sodelavcem, z raznih start-up dogodkov in v Tovarni podjemov, kjer smo se kot začetniki kalili. Predvsem pa se največ naučiš na poti sami, saj ima vsako podjetje svoje pot, za katero ti nihče ne more dati navodil.« Tudi Martin se strinja, da mu je izobraževalni sistem, predvsem fakulteta, dal znanja, ki so mu na trgu omogočila neko stopnjo konkurenčne prednosti, kot je projektno delo in pogled na celoto, kritično pa nastopi do primanjkljaja kompetenc, potrebnih za preživetje v današnjem času.
Trg je z idejami neusmiljen
Ko ju vprašam, s katerimi težavami oziroma izzivi sta se srečevala na začetku podjetniške poti, me popravita, da preteklik ni ustrezen čas. Z izzivi se – kljub temu, da sta v ta svet vpeta že več let – še vedno soočata. Martin kot največjo težavo izpostavi nepoznavanje zakonitosti trga. »Ideje so dobre na papirju, ko pa jih prepustiš neusmiljenemu trgu, z njimi tržišče kar hitro opravi. Na začetku smo bili zelo prepričani v svojo idejo, potem pa smo videli, da nihče ne želi plačati zanjo. V podjetništvu pa je pomembno, da potencialnim kupcem rešuješ problem, ki je morda drugačen od tega, kaj si predstavljaš ti.« Taja kot največji začetni težavi izpostavi kapital in pretvorbo ideje v koherenten projekt, v realni poslovni model.
Sam razporejaš svoj čas
Sogovorca v podjetništvu vidita veliko prednosti, ki jih marsikatera druga služba ne nudi. »Velika prednost je predvsem v tem, da lahko kot podjetnik postaneš kdorkoli in počneš kadarkoli. Edina prava omejitev si ti sam. Sam načrtuješ, kaj boš počel, kako bo zgledal tvoj delavnik. Najbolj pomembno je, da lahko delaš to, kar te najbolj veseli,« je prepričan Martin. Taja temu doda še svobodo, možnost neomejenega ustvarjanja in regulacijo zaslužka.
Ima Slovenija posluh za podjetništvo?
Martin je prepričan, da smo v zadnjih letih korak bliže k pozitivni sliki podjetništva v Sloveniji: »Naredili veliko za spodbujanje podjetništva, predvsem v zelo zgodnjih fazah.« Še veliko pa bi se dalo narediti s korenito spremembo izobraževalnega sistema, ki – kot pravi – ni naravnan za produkcijo uspešnih podjetniških zgodb. V preteklih letih so se v Sloveniji razvile številne iniciative (Startup Slovenija, Startup Maribor …) in organizacije (inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki ...), ki nudijo celovito podporo in programe, ki potencialnim in startup podjetnikom nudijo storitve na nivoju, ki jim omogoča razvoj in uspešno delovanje tako na domačem kakor tudi na tujih trgih. Taja ob tem poudari, da imamo pri nas dobro zastavljene državne finančne spodbude, ki pomagajo mnogim podjetjem na začetku.
Z dobro idejo se da uspeti
Uspešna arhitekta svoje odločitve za vstop v podjetništvo ne obžalujeta. »Je pa res, da bi, če bi imel možnost začeti še enkrat, marsikaj naredil drugače. Ampak ravno stalno učenje in pridobivanje izkušenj je bistvo podjetniške poti,« je prepričan Martin Pelcl. Vse mlade, ki se spogledujejo s podjetništvom, vabita na to pot. Ob vztrajnosti, delavnosti in dobri ideji se vse da. Na voljo pa so tudi številni podjetniški inkubatorji, ki bodo z veseljem prisluhnili vašim idejam.