Miniaturna kamera podjetja SkyLabs in Univerze v Mariboru je v Cernovem laboratoriju več kot 108 ur delovala v ekstremnem sevalnem okolju ter posnela več kot štiri milijone slik. Dosežek je izpostavila tudi Evropska vesoljska agencija.
Kot so sporočili iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je Evropska vesoljska agencija za tehnološko fotografijo tedna izbrala posnetek šahovnice, prekrite z belimi pikami in črtami.
Fotografija z naslovom Umetnost hadronov prikazuje podatke, ki jih je med ekstremnim sevalnim testiranjem zajela miniaturna kamera podjetja SkyLabs in Univerze v Mariboru.
Slikovni sistem je velik približno toliko kot rob kovanca za 20 centov. Svojo zanesljivost je že dokazal na krovu satelita TRISAT-R, raziskovalci pa so ga tokrat v okviru projekta RADNEXT preizkusili še v CERN-ovem laboratoriju CHARM.
Kamera preživela več kot 108 ur sevanja
Kamero so izpostavili intenzivnemu sevanju visokoenergijskih delcev. Tako so simulirali ekstremne razmere, povezane s sevanjem, ki ga ujame Zemljino magnetno polje, in sevanjem, ki nastaja med sončnimi izbruhi.
Pri eksperimentu je pomembno vlogo odigralo slovensko podjetje SkyLabs. Njegovi strokovnjaki so v sistem vgradili zaščitne mehanizme, zaradi katerih se kamera kljub močnemu sevanju ni trajno poškodovala ali prenehala delovati.
V CERN-ovi komori je delovala več kot 108 ur in posnela več kot štiri milijone slik 13 centimetrov široke referenčne šahovnice. Bele pike in črte na posnetkih predstavljajo sevalno inducirane artefakte, ki nastanejo ob trku visokoenergijskih delcev v slikovni senzor.
Raziskujejo vpliv sevanja na slikovni senzor
Vodja programa TRISAT na Univerzi v Mariboru in direktor za inovacije pri podjetju SkyLabs Iztok Kramberger je pojasnil, da bodo zbrane podatke uporabili za podrobno analizo vplivov sevanja.
»Z analizo te obsežne zbirke podatkov, pridobljene med pospešenim sevalnim testiranjem, podrobno preučujemo frekvenco in prostorsko porazdelitev sevalnih artefaktov ter hitrost okrevanja slikovnega senzorja. To nam omogoča, da ločimo prehodne, popravljive učinke od trajnih poškodb, ki jih povzroči sevanje.
Združitev moči Univerze v Mariboru in podjetja SkyLabs se je izkazala za ključno, saj so prav SkyLabsovi zaščitni mehanizmi omogočili, da je sistem nemoteno deloval v tako ekstremnem okolju,« je povedal.
Za novo generacijo satelitskih sistemov
Ugotovitve bodo uporabili pri razvoju odpornejših algoritmov za obdelavo slik. Miniaturno slikovno tehnologijo nameravajo vključiti tudi v novo generacijo sistemov podjetja SkyLabs za določanje in nadzor usmerjanja ter orbite satelitov.
Novi sistemi naj bi v primerjavi z običajnimi rešitvami ponujali večjo natančnost, izboljšano redundanco in dodatne funkcionalnosti. Hkrati naj bi bili bistveno manjši, lažji in cenejši.
