Marijino vnebovzetje: Odpravite se lahko na Ptujsko Goro ali na svež pohorski zrak

Marijino vnebovzetje je eden največjih krščanskih praznikov, v Sloveniji je od leta 1992 tudi dela prost dan. 15. avgusta se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.

Prazniku sicer pravijo tudi veliki šmaren, velika maša ali kar druga velika noč.

Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Tam bodo danes slavnostna bogoslužja, v večjih Marijinih svetiščih bodo maševali škofje. Molitvene ure in maše so tam bile tudi že včeraj.

Velika slovesnost na Ptujski Gori

Čeprav je v Sloveniji večina romarskih cerkev posvečena Mariji, pa ima med njimi prav posebno mesto gotska bazilika na Ptujski Gori.

Že včeraj, na predvečer Marijinega praznika, je tam ob 19. uri bila molitvena ura, ob 20. uri pa je somaševanje v baziliki Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Ob polnoči je bila tudi polnočna sveta maša, ki jo je daroval Klemen Slapšak, nato pa je sledilo nočno bedenje do jutra.

Danes, na dan Marijinega vnebovzetja, je sveta maša že bila ob 6.30, naslednja sledi ob 8.00, ob 9.00 pa bo molitvena ura.

Glavna slovesnost na Ptujski Gori bo ob 10.00, ko bo somaševanje in posvetitev slovenskega naroda Mariji vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Maše nato sledijo še ob 12.30, 16.00 in 19.00.

Že od 7.00 naprej pa je tam tudi veliki sejem, ki ga je skupaj s partnerji pripravilo Turistično društvo Ptujska Gora. Na stojnicah je na voljo hrana, pijača, izdelki domačih obrti, sveče in seveda tudi odlična haloška vina.

Sveta maša tudi na Pohorju

Sveta maša pa danes ob 11. uri tudi v cerkvi svetega Bolfenka na Pohorju.

Turistično društvo Pekre in župnija Limbuš vabita, da praznik Marijinega vnebovzetja preživite na svežem pohorskem zraku, v objemu narave in v družbi lokalnih rokodelk ter rokodelcev, ki bodo na stojnicah razstavljali svoje izdelke.

Marijino vnebovzetje je tudi praznik upanja

Kot poroča STA, so praznik Marije Device v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta.

Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem, papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.

Katoliška in pravoslavna cerkev imata praznik Marijinega vnebovzetja na isti dan. Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske.

Hkrati je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti.

Poleg tega nas želi praznovanje Marijinega vnebovzetja spomniti na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno, še poroča STA.