Svetovni dan podnebnih sprememb, ki ga obeležujemo 15. maja, je privabil številne obiskovalce na Mariborski otok, kjer je Združenje EPEKA pripravilo pester sklop aktivnosti, s katerimi so želeli širšo javnost okrepiti z dodatnimi znanji, povezanimi z varovanjem okolja.
Projekt, ki sta ga sofinancirala Mestna občina Maribor in Urad Republike Slovenije za mladino, je pričel z otvoritveno akcijo Očistimo Mariborski otok. Vsem udeležencem, ki so sodelovali v tej akciji pa je kot zahvala bila na voljo brezplačna uporaba igrišča za minigolf.
»Čistilni akciji se je pridružilo nekaj družinic; odpadkov pa je bilo malo, saj je pred nekaj tedni potekala čistilna akcija,« je dejala Jera Lorenci iz Združenja EPEKA in pri tem omenila veliko občinsko čistilno akcijo Moji odpadki – moja skrb, ko so ob koncu aprila prostovoljci očistili tudi otok.
Majhne spremembe, ki pozitivno vplivajo na okolje
Kako odpadne materiale ponovno uporabiti in pri tem združiti kreativnost z ozaveščanjem, je uprizorila Petra Kovačec, ki je v delavnici za otroke iz tetrapaka ustvarila denarnice.
Kako v vsakodnevno življenje vnesti majhne spremembe, ob podpori katerih lahko pozitivno vplivamo na okolje, pa je predstavila v predavanju Anja Cehnar in se pri tem dotaknila tem, kot so trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, ekonomično upravljanje z viri in družbena odgovornost.
Največji rečni otok v Sloveniji
Z vodenim sprehodom po otoku je Mateo Hočuršćak predstavil zanimivosti povezane s tem prostorom. Med drugim je na otoku 330 vrst rastlin in 70 vrst ptic.
Prav tako pa ima otok velik pomen za oskrbo s pitno vodo, saj načrpana voda služi za bogatenje podzemne vode na Vrbanskem platoju. Kopališče na otoku pa je bilo razglašeno za kulturni spomenik.
»Na otoku je bilo nekoč mnogo kač in njihova kraljica je imela dragoceno zlato krono. To krono si je zaželela hčerka bližnjega limbuškega graščaka. Mlad vitez je sklenil ustreči njeni želji in res se mu je posrečilo ubiti kačo kraljico ter ji vzeti krono; ko pa se je hotel vrniti, se ga je ovilo vse živo kač in ga potegnilo v vodo, da je utonil.«
Kačji pastirji – pripovedovalci zgodb
»Kačji pastirji so kot pripovedovalci zgodb, ker so značilni za neki specifičen habitat, v katerem živijo. Če vidimo spremembe v vrstni sestavi kačjih pastirjev, s tega lahko dobimo zgodbo, da se v tistem okolju nekaj spreminja,« meni Damjan Vinko iz slovenskega odonatološkega društva, ki je na otoku predaval o kačjih pastirjih.
Vrhunski letalci, ki nadzorujejo vsako krilo posebej, kar jim omogoča tudi vzvratno letenje, preživijo v večino življenja v vodi. Njihove ličinke živijo od nekaj mesecev pa tudi do nekaj let, medtem ko odrasli živijo le nekaj tednov. Zato so dober pokazatelj sprememb v okolju, saj če človek posega v okolje v času teh treh let, se lahko zgodi, da življenjski cikel propade.
Na področju Mestne občine Maribor je bilo do sedaj zabeleženih 33 vrst, od 72 vrst, ki se pojavlja v Sloveniji. Na Pohorju je popisanih 40 vrst kačjih pastirjev, dveh vrst pa v zadnjih dvajsetih letih niso več našli.
Kaj lahko stori posameznik k varovanju okolja, profesor biologije odgovarja, da lahko doma prispevamo že s tem, posadimo rastline za metulje, da imamo ribnik s plavajočim rastlinjem, a brez rib, saj so kačji pastirji občutljivi na njihovo prisotnost.
A kot najbolj ključno komponento pri ohranjanju okolja izpostavlja državne politike: »Pomembno je, da državljani zahtevajo od svojih političnih predstavnikov oziroma odločevalcev, da se začne zares usmerjati v okoljsko politiko. To je tisto, kar da dolgoročno največji učinek.«
Starejše novice
