Malečnik se ponaša z bogato kulturno zgodovino. V kraju, ki se je nekoč imenoval Sv. Peter pri Mariboru, deluje najstarejše kulturno društvo v Mariboru.
Kulturno društvo France Marolt Malečnik letos praznuje že 120 let obstoja in bogatega delovanja. Korenine društva namreč segajo v leto 1903, ko so Šempetrčani ustanovili bralno in gospodarsko društvo Skala in se vsa leta delovanja borili za ohranjanje slovenskega jezika.
V obeležitev častitljive obletnice bodo tekom leta pripravili več dogodkov, med katerimi izpostavljajo predvsem junijsko razstavo v Glaserjevem salonu in slavnostno proslavo, ki bo 15. oktobra v Osnovni šoli Malečnik.
Že prejšnjo soboto so se člani društva in povabljeni gostje srečali na zboru članstva. Predstavili so bogato zgodovino društva in imenovali častnega člana. Nagrado za dolgoletno delo na kulturnem področju je prejel Ignac Harb - Nace, ki bo tudi sam letos praznoval visoki jubilej, dopolnil bo namreč častitljivih 100 let.
Društvo, ki se je kot skala obdržalo 120 let
Slovesnega zbora članstva se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg.
Mariborski podžupan je izpostavil, da je bilo društvo ustanovljeno z besedo Skala: »Najbrž je to izhajalo iz besede Šempeter, Sv. Peter, Peter skala. Ampak kot skala se je obdržalo 120 let.«
»Tradicija je tista, ki nas dela to, kar smo,« je dodal in čestital vsem, ki so udeleženi v delovanje društva. Ob tem je obljubil, da jim bo mariborska občina pomagala, kolikor bo mogoče.
Valentan: »120 izjemno bogatih in ustvarjalnih let«
Upravitelj malečniške župnije in doktor cerkvenega prava Sebastijan Valentan je povedal, da je bil idejni ustanovitelj društva malečniški župnik Martin Jurkovič, prvi predsednik pa malečniški župnik Matej Štrakl.
»Ko gledamo na prehojeno pot malečniškega kulturnega društva, lahko rečemo, da je bilo to 120 izjemno bogatih in ustvarjalnih let,« je dejal: »Prav je, da se spominjamo njegovih začetkov, saj brez poznavanja preteklosti ne bi mogli razumeti sedanjosti, a se hkrati veselimo tudi njegovih kasnejših uspehov.«
Zorko: »Hvaležni smo za vso opravljeno delo naših dedkov in babic«
Predsednik Kulturnega društva France Marolt Teodor Zorko je na kratko orisal zgodovino društva. »Hvaležni smo za vse opravljeno delo naših dedkov in babic, ki so se borili za slovenski jezik pred prvo in po prvi svetovni vojni,« je povedal.
Društvo je bilo ustanovljeno 22. novembra 1903 z imenom Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo Skala pri Sv. Petru niže Maribora: »Bilo je neko nedeljo popoldan, ko so na zboru Šempetrčanov potrdili ime društva in izvolili prvo vodstvo,« je povedal Zorko.
O ustanovitvi novega društva je v izdaji iz 26. novembra 1903 poročal časnik Slovenski gospodar. V novici je navedeno, da se je ustanovnega zbora udeležilo veliko domačinov in tudi gostov iz Maribora. »Novo društvo naj živi, raste in procvita,« so zapisali.
Župnik Martin Jurkovič je po besedah Zorka spodbujal ljudi in pripravljal vse za ustanovitev društva: »Žal pa tega slavja ni doživel, saj so ga konec avgusta 1903 premestili v Ljutomer.« 22. novembra je kot prvi predsednik vodstvo društva tako prevzel njegov naslednik – župnik Matej Štrakl.
Davnega leta 1904 so odprli čitalnico v samostanskem poslopju, ki je med Malečničani znan kot klošter ali stara šola. Istega leta je bil ustanovljen cerkveni moški zbor, ki je po dveh letih medse sprejel tudi ženske in nastal je velik mešani cerkveni pevski zbor, ki ni prepeval le v cerkvi, ampak na vseh večjih prireditvah v kraju.
Od 1904 pa nekje do leta 1979 so bili močno dejavni na dramskem področju. Do leta 1941 je dramska skupina postavila na oder do tri predstave letno. »Radi smo se pohvalili, da smo nastopili tudi v Slovenskem domu, danes Narodnem domu,« je povedal Zorko.
Leta 1941 pa je okupator delovanje društva prepovedal in želel sežgati slovenske knjige. »Člani so veliko knjig rešili in jih doma poskrili,« razlaga predsednik društva. Ob tem je poudaril, da so vsa štiri leta Šempetrčani peli med mašo v slovenskem jeziku.
Po 2. svetovni vojni preimenovanje društva, nadaljevali z bogatim delovanjem
Že v času pred prvo svetovno vojno so ustanovili telovadno sekcijo Orli, dekleta pa so imela v samostanu dekliški krožek. Šempetrski tamburaši so bili znani daleč naokrog.
Po drugi svetovni vojni so sledile spremembe v poimenovanju kraja: »Šempetrčani smo morali izbrisati ime Sveti Peter in se preimenovati v Malečnik. Prav tako se je spremenilo ime društva iz Skala v KUD France Marolt Malečnik.«
Po vojni je delo nadaljevala dramska sekcija in z uprizoritvijo igre Pozdrav šerifu leta 1979 prejela na Ptuju priznanje za najboljšo predstavo leta. Kasneje je zamrla, a so v kraju ponosni, da se je v zadnjih letih ponovno aktivirala.
Leta 1965 je z delovanjem začel moški pevski zbor France Marolt, ki je pod vodstvom zborovodje Aleksandra Čonča aktiven še danes. V okviru zbora delujejo tudi malečniški brači. Od ustanovitve leta 1986 so prisotni na vseh prireditvah, ki so povezane z najstarejšo trto: »Promovirajo jo doma, skoraj v vseh kotičkih Slovenije in v tujini.«
Slabih 15 let je v kraju delovala tudi kino sekcija, a je zamrla, ko so se televizorji razširili po domovih krajanov. Pod okriljem društva je delovala tudi likovna sekcija, ki jo je vodil slikar Branko Duh. Ta sekcija sedaj deluje v Društvu upokojencev Malečnik. Prav tako je bila nekaj časa aktivna tudi literarna sekcija.
Leta 1980 so se jim pridružile pevke ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Malečnik in Kulturnega društva Malečnik. »Veliko potujejo po bližnji in daljni okolici in predajajo pevske užitke poslušalcem,« pravi Zorko.
Ignacu Harbu za velik prispevek društvu podelili listino častni član
Danes v društvu tako aktivno delujejo moški in ženski pevski zbor, malečniški brači, instrumentalna sekcija, v povojih je ponovno dramska sekcija.
Na sobotnem zboru članska je društvo podelilo listino častni član. To je prejel Ignac Harb – Nace, ki je že od rane mladosti zelo aktiven krajan, letos do dopolnil častitljivih 100 let.
Bil je predsednik čebelarskega društva in predsednik društva upokojencev, a najdaljše obdobje je posvetil kulturi. V organih kulturnega društva je bil kar 20 let. Dolgo časa je bil tajnik, dvakrat tudi predsednik.
»Lahko smo veseli, da poznamo tega velikega človeka, da smo nekateri uživali v delu z njim,« je povedal Zorko. Dodal je, da je Harb pri svojih letih še vedno aktiven: »Vsak dan nekaj napiše, ne dovoli možganom, da bi počivali, zgodbe stresa iz rokava.«
