Dolga leta prepovedana, po novem pa legalna in že naprodaj - lahko slovito vino iz šmarnice res tako obnori človeka ali je slednje prej mit kot resnica?
Četudi naj bi bila šmarnica za človeško uživanje nevarna, saj vsebuje visoko vrednost metilnega alkohola, pa se ta vinski hibrid pod novim nazivom ‘aromatizirana fermentirana pijača’ vrača na prodajne police širom Slovenije. V večjih zaužitih količinah naj bi povzročala duševne motnje in vodila celo do slepote.
Za steklenico računa le en evro
Večina vinogradnikov in kmetov na Štajerskem sicer še ni seznanjenih z novo zakonsko uredbo, ki šmarnico uvršča med zgolj fermentirane pijače in ne več prepovedan zvarek, ki pri pivcu povzroči neke sorte začasno norost. Pogovarjali smo se z vinogradnikom iz Slovenske Bistrice, ki za želi ostati neimenovan (ime in priimek hranimo v uredništvu), saj še vedno občuti vtis demonizacije tega nenavadnega vinskega hibrida. Liter šmarnic prodaja le za en evro, saj je prodaja zelo slaba kljub novi uredbi.
“Cena je tako nizka, ker mi je škoda vse skupaj vreči proč,” je povedal za Mariborinfo.
Ko smo ga povprašali o maksimalni dozi, po kateri človek še ohranja prisebnost, nam je v smehu zaupal, da to pač varira od človeka do človeka.
“Včasih so ljudje šmarnice doma uživali ves čas in so se jih navadili, ti mladi pa znajo povsem ponoreti,” nam je še zaupal.
Po poizvedovanju pri lokalnih vinarjih smo izvedeli, da manjšo količino šmarnice pogosto zmešajo v brajdo, takšno mešanico pa prihranijo bolj zase. Za nič hudega slutečega kupca se kozarček preveč morda ne bi končal najbolje.
Je šmarnica res tako nevarna?
Sodno medicinsko izvedensko mnenje iz leta 1970, s podpisom doktorja Janeza Miličinskega, je spodbilo obtožbe o šmarnici kot nevarni vinski sorti. Po tedanjih analizah naj bi bila vsebnost metilnega alkohola neznatna, simptomi zastrupitve pa naj bi bili enaki kot v primeru predoziranja z etilnim alkoholom.
Odporna na bolezni, celo pozebo
Sicer pa je šmarnica hibridna, samorodna vinska trta, ki so jo ustvarili zaradi večje potrebe po odpornih vinskih trtah. V naših krajih se je tako razširila po razsajanju vinskih bolezni v času po terezijanskih reformah. Ta samorodna trta je namreč odporna na pogosti bolezni oidij in peronosporo. Odporna je celo proti pozebi, predvsem pa gre za ekološko sorto, saj je po vsakem deževju ni potrebno škropiti.
