Mladi s posebnimi potrebami se ob zaključku šolanja pogosto znajdejo brez jasne poti do zaposlitve.
V Sloveniji je sistem šolanja otrok s posebnimi potrebami dobro urejen, prav tako je razmeroma napredno urejeno zaposlovanje invalidov. Težava pa se po navedbah projekta Prehod mladih+ pojavi med obema sistemoma – pri prehodu iz šole na trg dela.
Zaradi pogosto neusklajenega sodelovanja med šolstvom, zaposlovanjem ter socialnim in zdravstvenim področjem po končanem šolanju velik delež mladih s posebnimi potrebami ostane doma, postane neaktiven ali dolgotrajno brezposeln. Posledica je lahko tudi socialna izključenost.
Samo v šolskem letu 2025/2026 je v ciljni skupini projekta več kot 8150 mladih, po oceni projektnih partnerjev pa bi jih lahko vsako leto na trg dela vstopilo med 800 in 1000.
Do leta 2029 želijo vključiti 2500 mladih
Projekt Prehod mladih+ je namenjen mladim s posebnimi potrebami do vključno 26. leta starosti. Njegov namen je omogočiti lažji in sistematično podprt prehod iz izobraževanja na trg dela.
Projekt traja od avgusta 2025 do septembra 2029, izvaja pa ga nacionalno partnerstvo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije pod vodstvom Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji.
Do konca projekta želijo vključiti 2500 mladih s posebnimi potrebami, od tega 1500 v vzhodni in 1000 v zahodni kohezijski regiji. Cilj je, da se med sodelovanjem vsaj polovica vključenih uspešno vključi v usposabljanje pri delodajalcu oziroma nadaljnje izobraževanje s praktičnim delom.
Projekt je sofinanciran v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027. Skupna vrednost projektov znaša pet milijonov evrov - tri milijone za vzhodno in dva milijona za zahodno kohezijsko regijo. V vzhodni kohezijski regiji se skupno izvaja 14 projektov.
Mladi dobijo priložnost, da delo tudi dejansko preizkusijo
Prehod mladih+ združuje strokovno delo z mladimi in ozaveščanje delodajalcev. Pomemben del je praktično usposabljanje pri delodajalcu, ki traja najmanj štiri ure dnevno.
Mlademu je pri tem na voljo strokovni delavec. Ta pripravi program, pomaga pri prilagoditvi delovnega mesta in spremlja njegov napredek.
Vključitev je prostovoljna in za mlade popolnoma brezplačna. Program je na voljo tudi v okviru praktičnega usposabljanja z delom med šolanjem.
Da lahko takšna pomoč pomeni precej več od samega iskanja delovnega mesta, kažejo tudi izkušnje mladih, vključenih v projekt.
»Nisem vedela, kako začeti z iskanjem«
Ena od udeleženk s čustveno-vedenjsko motnjo se je v projekt vključila, ko je zaradi zdravstvenih težav opustila študij in začela iskati zaposlitev.
»Nisem vedela, kako začeti z iskanjem, zato sem potrebovala pomoč,« opisuje.
Na individualnem razgovoru je izvedela za možnosti, ki jih prej ni poznala, s svetovalko pa je pripravila tudi načrt za prihodnost. Zatem je na usposabljanju pridobivala izkušnje na delovnem mestu ter preizkusila svoje sposobnosti in spretnosti.
»Drugim priporočam program, saj je iskanje zaposlitve s pomočjo in podporo veliko lažje,« pravi.
Dijaku iz Maribora pomagali poiskati mizarsko delavnico
V projekt se je že v prvem letniku vključil tudi dijak Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor. Potreboval je pomoč pri iskanju delodajalca za praktično usposabljanje.
Prakso je opravljal v mizarski delavnici, po zaključku šolskega leta pa se je prek projekta vključil še v desetdnevno usposabljanje, prav tako v mizarski delavnici.
Opravljal je pomožna dela, sestavljal palete in pomagal pri sestavljanju pohištva.
»Izkušnja je bila pozitivna. Naučil sem se marsikaj novega, kar mi bo pomagalo pri opravljanju poklica,« je povedal. Ker letos šolanje zaključuje, bo ponovno potreboval pomoč pri iskanju delodajalcev.
»Lažje se spopadam tudi s tesnobo«
Udeleženec z avtističnimi motnjami je kot eno najpomembnejših koristi projekta izpostavil usmeritev pri iskanju svoje prihodnje poti.
Program mu je po njegovih besedah pokazal različne možnosti, hkrati pa mu pomagal bolje spoznati lastna močnejša in šibkejša področja.
Najbolj mu je bilo všeč praktično delo, pri katerem je lahko povedal, kam želi iti in kaj želi početi, nato pa so njegovo željo lahko tudi uresničili.
»Mislim, da sem postal nekoliko bolj družaben. Lažje se spopadam tudi s tesnobo,« je opisal svojo izkušnjo. Dodal je, da se je naučil umiriti tudi v situacijah, ko je okoli njega več ljudi.
Pomagali so ji do prakse in več samozavesti
Podobno izkušnjo opisuje udeleženka z govorno-jezikovno motnjo in težavami pri socialnih stikih.
»Projekt, ki sem se ga udeležila, mi je pomagal pri samozavesti in pri tem, da se bom lahko tudi sama bolje znašla v prihodnosti,« je povedala.
Pomembni so ji bili predvsem pogovori in pomoč. V projektu so ji pomagali tudi poiskati obvezno prakso, kjer se je po njenih besedah počutila sprejeto.
Program bi priporočila tistim, ki potrebujejo takšno pomoč in še ne vedo, kaj bi želeli početi v prihodnosti oziroma se še iščejo.
Larina mama: Prejšnje prakse so bile slabe, tokrat je bilo drugače
Posebej nazorno razliko opisuje mama Lare, mlade osebe s posebnimi potrebami. Ko je prvič izvedela za Prehod mladih+, od projekta ni pričakovala veliko.
Lara je namreč prakso opravljala že pred vključitvijo v projekt. Družina se je takrat za vse dogovarjala sama, izkušnje pa so bile po besedah njene mame slabe.
»Tokrat je bilo popolnoma drugače. Izkušnja je bila pozitivna. Lara je zelo zrasla in postala bolj samostojna,« je povedala.
Pomembno je bilo, da si je Lara delovno okolje ogledala že vnaprej. Spoznala je prostor in ljudi, s katerimi bo sodelovala, zato je vedela, kam prihaja.
Med prakso so ji nudili pomoč, spremstvo in nadzor ter jo vodili korak za korakom. Po besedah njene mame od nje niso zahtevali nalog, ki jih ne bi zmogla.
»Lara je nastopila zelo samozavestno. Na prakso je šla s prepričanjem, da je to prava stvar, čeprav je imela pred tem zelo slabo izkušnjo,« je povedala.
Lara je uspešno zaključila tudi četrti letnik, zdaj pa je začela peti letnik v programu 3 + 2.
Njena mama ima za druge starše jasno sporočilo: »Najprej naj sprejmejo svojega otroka takšnega, kot je. Naj bodo ponosni nanj, naj stojijo za njim in naj potrkajo na vrata. Ne čakati.«
Predlagajo novo sistemsko »Storitev P«
Projekt pa nima samo cilja pomagati 2500 vključenim mladim. Na podlagi dosedanjih izkušenj so pripravili tudi predlog tako imenovane »Storitve P« – storitve prehoda mladih na trg dela.
Predlagajo, da bi jo vključili med redne storitve zaposlitvene rehabilitacije, po njihovih navedbah brez potrebe po spremembi zakonodaje. S tem želijo mladim s posebnimi potrebami dolgoročno zagotoviti sistemsko podprto pot v zaposlitev.
»Naš cilj je, da noben mlad človek zaradi svojih posebnih potreb ne ostane brez priložnosti, da razvije svoje sposobnosti, najde svojo pot in postane čim bolj samostojen član naše družbe,« je na novinarski konferenci poudarila mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve.
Vodja projekta Prehod mladih+ in predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji Karl Destovnik pa je poudaril, da Sloveniji manjka močan povezovalni člen med sicer dobro urejenima šolanjem in zaposlovanjem invalidov.
»Prehod mladih+ deluje kot most med šolstvom, zdravstvom in gospodarstvom ter popravlja dolgoletno sistemsko napako,« je med drugim dejal.
Predstavnica šolske svetovalne službe Nadja Domjanič Curk je ob tem opozorila, da se mladi s posebnimi potrebami ob zaključku šolanja pogosto znajdejo brez jasne naslednje postaje.
Po njenih besedah se njihova negotovost bistveno zmanjša, ko imajo ob sebi strokovnega delavca, ki jim pomaga narediti naslednji korak.
Projekt je namenjen mladim z različnimi posebnimi potrebami, med drugim z motnjami v duševnem razvoju, slepoto in slabovidnostjo, gluhoto in naglušnostjo, govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno oviranostjo, dolgotrajno boleznijo, avtističnimi motnjami ter čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
