Se še spominjate predvolilnih obljub Golobove vlade? Ena izmed njih je bila tudi, da bodo do konca leta 2022 odstranili panelno ograjo z rezilno žico na meji s Hrvaško. In kakšno je stanje dve leti pozneje – koliko ograje je bilo odstranjene?
Na meji s Hrvaško je bilo v času vlade Mira Cerarja leta 2015 postavljenih 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov rezilne žice. Doslej jo je vlada Roberta Goloba odstranila zgolj polovico, v nekaterih občinah pa še nič.
Panelne ograje ni več – ostala je zgolj še rezilna žica, takole prepletena med drevesi in grmovjem – nam pokaže Bogomir Luci, ki poleg državne meje s Hrvaško, v občini Ormož, obdeluje travnik. Ko je minuli teden v travi zagledal kolute žice, ga je zaskrbelo.
»Mene najbolj skrbi to, koliko žice je ostalo v tej visoki travi in koliko žice bomo mi pripeljali s krmo v hlev,« razlaga Luci.
Če samo en centimeter žice znajde v prebavilih krave ali drugih prežvekovalcev, je lahko za žival usodno, opozarja Luci.
»Meni so sicer povedali, da so mi pripravljeni plačati odškodnino. Ampak zadeva je sledeča, jaz bom plačal 200 evrov cenilca, ki bo to travo ocenil na 50 do 100 evrov. Meni pa če pogine krava, pa je to cena 2000 evrov,« še pove Luci.
V Obsotelju in Kozjanskem sploh še niso začeli odstranjevati
Da bodo rezilno žico in panelno ograjo odstranili do konca leta 2022, je bila le ena izmed predvolilnih obljub Golobove vlade.
Na vprašanja, koliko kilometrov ograje so že odstranili in kdaj nameravajo še preostanek, nam na ministrstvu za notranje zadeve vse do priprave prispevka niso odgovorili.
Smo pa se danes na terenu prepričali, da so dela – denimo v občinah Obsotelja in Kozjanskega, povsem zastala.
»Vidimo da se na celotnem območju nič ne dela glede tega. V občini Rogatec je 14 kilometrov meje, večji del je pri nas rezilna žica,« razlaga Martin Mikolič, župan občine Rogatec.
»V celoti ta ograja še stoji. Ob njej se nabirajo tudi smeti, seveda ker je pač večkratno deževje mnogo stvari prinaša. Vesel sem, da so zdaj na kup zbrali še kar nekaj panelnih delov, ki so bili vrsto let tam položeni ob ograji. Če gremo že samo na mejni prehod Imeno, vidimo še kar nekaj ostankov, ki so ostali od časa nameščanja ograj,« pa pravi Peter Misja, župan občine Podčetrtek.
Čiščenje rečnih strug je zaradi ograj oteženo
Ker večji del ograje stoji ob reki Sotli, je občinam tako oteženo tudi čiščenje rečnih strug.
»Potrebno bi določene ukrepe bilo že v preteklosti izvajati, kar se tiče vzdrževalnih del. Ob tem objektu, kar pravzaprav predstavlja žica, oziroma ograja se ni nič delalo, najlepše pa to sigurno ne izgleda,« pravi Mikolič.
O tem, kdaj naj bi se začelo odstranjevanje ograje, jih vse do danes še ni obvestil nihče.
»Vsi skupaj ugotavljamo, da neke želje in plani so. Realizacija te vlade, je pa tako. Nekaj podobno, kot na ostalih projektih, ki si jih je zadala ta vlada,« dodaja Mikolič.
Malomarno odstranjevanje ograje prijavil policiji
S potekom odstranjevanja pa prav tako niso bili seznanjeni niti v Prlekiji, kjer je večina ograje že odstranjene, nekaj kilometrov pa na odstranitev še čaka.
»V času vegetacije se tukaj žica sploh ne bi smela odstranjevati, zato ker trava tako hitro raste, da je to nekaj neverjetnega in potem ti noter žice več ne vidiš in ne najdeš,« pravi Luci.
Malomarnosti, ki jih je Luci zasledil pri odstranjevanju ograje, je sicer prijavil na policijo, kjer pa mu sprva naj sploh ne bi želeli prisluhniti, nato pa naj bi mu dejali, da vse skupaj pač vodi politika.
»To pa je več kot vandalizem, to, kar si privoščijo ti capini, tega pač nobeden normalen kmet ne more prebaviti. Torej pri nas vodijo državo politiki, katerim jaz ne bi zaupal, da bi upravljali z mojo kmetijo,« še dodaja Luci.
Kdaj bo odstranjena še preostala ograja na meji s Hrvaško – skupno je bilo postavljenih 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov rezilne žice, tako ostaja vprašanje. Še bolj pa bi, kot kaže, mnoge, predvsem kmete in naravovarstvenike način, po katerem bo ta odstranjena.
