Po dvajsetih letih je projekt Rokerji pojejo pesnike doživel še zbornik, v katerem so zbrali vse do sedaj sodelujoče primerke uglasbene poezije.
Začetki projekta Rokerji pojejo pesnike, ki povezuje poezijo in glasbo, segajo že v leto 1996, ko je bil na mariborskem Radiu Marš izveden prvi koncert, na katerem so izvajalci rock glasbe uglasbili slovensko poezijo. Prva zgoščenka je izšla leta 2001, od leta 2009 pa izhaja vsako leto.
Tudi tokrat, ob 20. obletnici, je projekt zaživel v tiskani obliki. Po vrsti zgoščenk so sedaj izdali še zbornik, v katerem so zbrani vsi doslej sodelujoči primerki uglasbene poezije.
Pri projektu je sodelovalo že več kot 200 umetnikov, med katerimi so tako uveljavljeni avtorji kot manj znana imena. Gre za enakopraven odnos med umetniškima zvrstema, ki se lahko pohvalita s kakovostno izvedbo.
Kot je urednik knjižne zbirke Frontier Dušan Hedl zapisal v predgovoru: »Rokerji pojejo pesnike so kot pradavni klic tropa, plemena. Mogoče dajejo vtis arhaičnega, vseeno pa lahko ugotavljamo, da so v slovenski kulturi vezni člen med različnimi umetniki.« Gre za različne pristope – večinoma so k sodelovanju najprej povabili pesnike, nato pa njihove pesmi poslali glasbenikom, da izberejo in uglasbijo tiste, ki jih najbolj nagovorijo. S tem pa tudi skrbijo za kakovost slovenskega jezika, saj si želijo kvalitetno popularne glasbe pete v materinščini.
Želja po vstopu v osrednji medijski in kulturni prostor
»Najprej so bile izvedbe pretežno rokovske, kitare so se močneje slišale, zadnja zgoščenka pa je kantavtorska. Na njej smo zbrali cvet slovenskega kantavtorstva, pri čemer so kantavtorji sami izredno spoštovani pisci besedil, pa so kljub temu uglasbili slovenske pesnike, kar je tudi svojevrsten uspeh,« poroča o Hedlovih besedah STA.
S projektom si želijo priti v osrednji medijski in kulturni prostor slovenskega jezikovnega področja v prihodnje pa obrniti zasnovo in tako angažirati pesnike, da napišejo besedila na predhodno ustvarjene melodije. S tem bi radi vstopili tudi v televizijski prosor, da bi bil projekt ustrezno prepoznan tudi s strani državnih financerjev kulture, saj kot je prepričan Hedl: »Rokerji pojejo pesnike morajo priti v redne programe na ministrstvu za kulturo, saj promovirajo slovensko besedo in kakovostno slovensko literaturo.«
Z zbornikom, ki so ga v sredo v Univerzitetni knjižnici Maribor predstavili javnosti, se identiteta projekta vzpostavlja tudi na knjižno-založniškem področju. »Zbrana besedila, ki so izhajala v obliki uglasbene poezije, so pomemben dokument, ki dokazuje, da lahko tudi zvočna slika dobi svoj zbrani temelj, namenjen branju, poslušanju,«" je povedala urednica zbornika Tonja Jelen.
Kot je urednik knjižne zbirke Frontier Dušan Hedl zapisal v predgovoru: »Rokerji pojejo pesnike so kot pradavni klic tropa, plemena. Mogoče dajejo vtis arhaičnega, vseeno pa lahko ugotavljamo, da so v slovenski kulturi vezni člen med različnimi umetniki.«
Gre za različne pristope – večinoma so k sodelovanju najprej povabili pesnike, nato pa njihove pesmi poslali glasbenikom, da izberejo in uglasbijo tiste, ki jih najbolj nagovorijo.
»Želimo, da se proizvaja kvalitetna popularna glasba, peta v slovenskem jeziku. To je glavni namen tega projekta in menim, da smo, z vsemi uredniki do sedaj in vsemi sodelujočimi pesniki in glasbeniki, naredili zelo veliko za kakovost slovenskega jezika,« je povedal Hedl.
Želja po vstopu v osrednji medijski in kulturni prostor
»Najprej so bile izvedbe pretežno rokovske, kitare so se močneje slišale, zadnja zgoščenka pa je kantavtorska. Na njej smo zbrali cvet slovenskega kantavtorstva, pri čemer so kantavtorji sami izredno spoštovani pisci besedil, pa so kljub temu uglasbili slovenske pesnike, kar je tudi svojevrsten uspeh,« poroča o Hedlovih besedah STA.
S projektom si želijo priti v osrednji medijski in kulturni prostor slovenskega jezikovnega področja v prihodnje pa obrniti zasnovo in tako angažirati pesnike, da napišejo besedila na predhodno ustvarjene melodije. S tem bi radi vstopili tudi v televizijski prosor, da bi bil projekt ustrezno prepoznan tudi s strani državnih financerjev kulture, saj kot je prepričan Hedl: »Rokerji pojejo pesnike morajo priti v redne programe na ministrstvu za kulturo, saj promovirajo slovensko besedo in kakovostno slovensko literaturo.«
Z zbornikom, ki so ga v sredo v Univerzitetni knjižnici Maribor predstavili javnosti, se identiteta projekta vzpostavlja tudi na knjižno-založniškem področju. »Zbrana besedila, ki so izhajala v obliki uglasbene poezije, so pomemben dokument, ki dokazuje, da lahko tudi zvočna slika dobi svoj zbrani temelj, namenjen branju, poslušanju,«" je povedala urednica zbornika Tonja Jelen.
