Pred Univerzitetno knjižnico Maribor se je dogodil glasbeno-literarni dogodek s članoma skupine Mi2.
Danes se je pred Univerzitetno knjižnico zbralo ogromno ljubiteljev (in tudi nekaj mimoidočih) priznane rock skupine Mi2, saj je šlo za posebno – nekoliko manj običajno – priložnost: literarno-glasbeni večer.
Skupina Mi2 slovi po močnih avtorskih besedilih, zato naj bi se kitarist Jernej – Dimek – Dirnbek in vokalist Tone Kregar že leta 2002 odločila, da bosta izbrala svoje najljubše in najbolj znane tekste iz prvih štirih plošč ter jih izdala v knjižni obliki. Tako je nastala pesniška zbirka 26 besedil z naslovom Mi2 pišema poezije, Bori jih pa riše; namreč dodane so tematske karikature oziroma ilustracije celjskega umetnika Borivoja-Borija Zupančiča.
Za tem je leta 2010 nastala še Pesmarica, isto leto pa je spisal njihovo biografijo pri mariborski založbi Litera tudi celjski literat Mohor Hudej, s katerim smo pri Mariborinfo nedavno opravili tudi zanimiv intervju, z naslovom Mohor Hudej: »To vsi vedo, rečejo pa le tam, kjer se počutijo varne«. Tako je na skoraj dvesto petdesetih straneh opisal nastanek in razvoj omenjene skupine skozi sociološko in kulturno-zgodovinsko perspektivo.
Pevci pozabljenih pesmi
Tokrat pa je nastopila nova izdaja: Pevci pozabljenih pesmi, predstavitev pa sta Dimek in Tonč popestrila z glasbenimi vložki in duhovitimi pripovedmi. Večer je otvoril Dimek, ustanovitelj skupine in pisec zbirke z besedami: »To je pa dosti, da te po klasifikaciji ministrstva za kulturo uvrstijo in ti dodelijo naziv pisatelj. Tako da vsi, ki še ne veste, kako bi izgledala vaša bodoča življenjska pot, razmišljajte malo v tej smeri – tu se stvari relativno enostavno dosežejo.«
Po njegovi uvodni predstavitvi in nekaj odigranih pesmi, se mu je na oder pridružil tudi vokalist skupine, s katerim sta nadaljevala predstavitev zbirke, nekaj iz nje tudi zrecitrala ter odpela in odigrala kar nekaj tistih bolj odmevnih Mi2-jevskih komadov – četudi so prodrli s skoraj vsako nastalo pesmijo.
»Ima neke travme, ki jih je moral dati ven, ali da je bil nerazumljen v obdobju adolescence. Tu pa tam tudi kdo prizna, da je kriva nagnjenost k pijači, pa jo na ta način zdravi. Kdaj pa kdaj pa gre tudi za čisto iskreno željo po ustvarjanju. Ampak pri meni je ta odgovor čisto drugačen in tudi enostaven. Pisatelj sem postal zato, da bi drugi mislili, da sem intelektualec,« je o želji po nastanku knjige spregovoril kitarist Dimek.
Več kot uro in pol sta zabavala obiskovalce, ki so se kar nagnetli pod knjižničnimi arkadami, študentje so lahko kupili knjigo za bornih 5, ostali pa 10 evrov. Literarno-glasbeni večer je vsekakor izpadel rahlo drugače, kot je navada, zagotovo pa je zadovoljil vsakogar, ki se je tam ustavil.
Svoje argumente o ustvarjanju pa je zaključil tako: »In veste, kaj je dovoljeno intelektualcem? Da ga tu pa tam malo cuknejo. Tudi javno. Moj prijatelj Tonček to dobro ve. Ker malo pijan intelektualec, je še vedno malo pijan intelektualec. Če pa je kdo drugi malo pijan, je pač samo navaden pijanec.«
