Svetniška skupina NSi o delu Arsenoviča: Komunikacija ni dvosmerna, ampak od zgoraj navzdol

Prihodnje leto novembra se znova obetajo lokalne volitve, ki bodo določile politično podobo mesta Maribor v naslednjem mandatu. 

Na portalu Mariborinfo smo zato k pogovoru povabili svetniške skupine mestnega sveta Mestne občine Maribor in jih vprašali o ključnih izzivih, prioritetah ter pogledih na razvoj mesta. 

Z njihovimi odgovori želimo bralkam in bralcem približati razmišljanja lokalne politike ter ponuditi jasnejši vpogled v to, kam želijo posamezne skupine usmerjati prihodnost najstarejšega slovenskega mesta. 

Odgovore svetniških skupin bomo objavljali po vrstnem redu, kot smo jih prejeli. 

Tretja je na vrsti svetniška skupina NSi, ki ima v mestnem svetu en mandat, njihov svetnik je Zdravko Luketič.

Ocena dela župana in razvoj občine 

Kako v vaši svetniški skupini ocenjujete delo župana v tem mandatu?

»Delo župana v tem mandatu ocenjujemo kot mešano – viden je napredek na infrastrukturnih projektih (prenova Lenta, Olimpijski festival evropske mladine, desna brežina Drave, kanalizacijski projekti v Kamnici, Limbušu in Pekrah), a hkrati opažamo neenakomeren pristop med mestnim središčem ter krajevnimi skupnostmi. 

Župan je v določenih segmentih uspešen, a komunikacija z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi ostaja šibka, postopki odločanja pa pogosto delujejo »od zgoraj navzdol«. Mesto ima potencial, ki ni v celoti izkoriščen – zlasti na področju gospodarstva, podjetništva in tehnološkega razvoja.

Ni dovolj narejeno za privabljanje mladih družin iz preostalih delov Slovenije, kar je bila županova agenda ob volitvah. Lokali v peš coni umirajo.

Žal Mestna občina Maribor ne najdejo 50.000 evrov za dokončno ureditev ceste od krožišča do železniške postaje v Limbušu, po kateri se dnevno vozijo člani 150 družin.« 

Katere projekte ali poteze župana ocenjujete kot uspešne in koristne za občino? 

»Pozitivno izpostavljamo: 

• infrastrukturne investicije (kanalizacija, prenova Lenta, brežina Drave, M-Bajk, Športni projekti, Olimpijski festival evropske mladine, projekti Zavoda za turizem;
• lokalni projekt rekonstrukcije ceste v Limbušu (Vrhov Dol – pločnik, razsvetljava, vrednost 1,7 milijona evrov), kanalizacija;
• prizadevanja za zeleni razvoj in izboljšave javnega prostora;
• uspešno črpanje evropskih in nacionalnih sredstev ter začetek projekta Rotovž. 

Župan je uspešen pri pridobivanju povratnih in nepovratnih sredstev na razpisih za investicije. V mestu in se je začelo več investicij in projektov, kot je Center Rotovž. To je pomembno, ker vlada na državni ravni prekomerno troši in bodo po državnozborskih volitvah, ko bo ura resnice vzdržnosti proračuna države. Nastopila bodo suha leta stiskanja pasu. 

Zadovoljni smo, da se je župan pozitivno odzval na svetniško pobudo NSi za subvencije odvoza azbestne strešne kritine in razvijanje desne brežine Drave oziroma vsaj začetek del.« 

Kaj po vašem mnenju v tem mandatu ni bilo storjeno dovolj dobro ali pa je bilo izpeljano napačno? 

»Komunikacija med občino in krajevnimi skupnostmi ostaja premalo učinkovita –ni dvosmerna, ampak 'od zgoraj navzdol'. Še posebej šepa komunikacija med uradi mestne uprave in krajevnimi skupnostmi oziroma mestnimi četrtmi.

Gospodarski razvoj in privabljanje podjetij nista dovolj sistematično obravnavana – ni zaznati premikov v ustvarjanju novih delovnih mest. Stanovanjska politika ni usmerjena v zadržanje in privabljanje mladih družin in srednjega sloja v mesto.  Participativni proračun je med občani slabo razumljen in ne dovolj transparentno izvajan. Prometna strategija ni dovolj jasna – potrebna je uravnotežena rešitev med pešci, kolesarji in vozniki. 

Menimo, da bi morali več narediti na strategiji razvoja prometa v mestu in potem vztrajati pri izvedbi rešitev prometa, ki bi prinesle tako večje zadovoljstvo tistih, ki zagovarjajo mesto brez avtomobilov in z javnim prometom, kot tudi tiste, ki v ali skozi mesto prihajamo oz. potujejo z avtomobili. Mnoge javni promet ne bo nikoli dosegel in bomo bolj ali manj vedno vezani na avto. 

Manjka aktivna oživitev mestnega jedra – prenove brez vsebine ne bodo dovolj, če v središču ne bo dejavnosti, prebivalcev in dostopnega parkiranja. Tuja srednjeveška mesta se bohotijo z lepimi stanovanji, obrtnikov niso s previsokimi najemnimi cenami pregnali iz trgovin oziroma delavnic, zato pri nas ponekod videti, kot zapuščeni hrusti, drug za drugim so mesto zapuščali in pustili prostor plehkemu zabavništvu - to pa ni bil cilj razvoja starega mestnega jedra Maribora. Za dolgoročno oživitev centra je pomembno povečati kupno moč v mestu. To lahko dosežemo z naselitvijo mladih in srednjega sloja – zlasti ljudi, ki opravljajo delo na daljavo in iščejo kakovostno, a cenovno dostopno bivališče. 

Tudi ozelenitve pročelij in vodoravnih površin se še niso lotili, čeprav evropski akti to od nas pričakujejo.
Župan je podprl soglasje za Casino - igralne avtomate v Mariboru, čeprav je to v nasprotju s pravilnikom za lokacije avtomatov iger na srečo. Tudi ne drži izjava, ki jo je podal na mestnem svetu, da mnenje Mestne občine Maribor ni odločilno. Po pravilniku v primeru negativnega mnenja lokalne skupnosti, državni organ ne sme podati soglasja. Ob tem naj dodam, da bo s tem Mestna občina Maribor skoraj trikrat bolj zasedena z igralnimi avtomati, kot mesto Gradec. 

Pa Maribor še vedno nima hiše Hospic, za katero so obljube bile dane ž v mandatu prejšnjega župana.« 

Kako bi vi kot skupina pristopili drugače pri vodenju občine ali posameznih projektih? 

»Večja transparentnost in vključevanje javnosti:

• redno posvetovanje z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi,
• uvedba sistema »odprtih podatkov« o porabi proračuna in projektih. V večjih mestih kot je Ljubljana in Maribor je težji neformalni politični nadzor javnosti in svetniških skupin. Zaradi razvejanosti dejavnosti občani in mestni svetniki nimajo tekočega pregleda, kaj se dogaja. Nadzor bi omogočili »Odprti podatki uprave mesta« za zainteresirano javnost. Javnost podatkov o trenutnem stanju porabljenih proračunskih sredstev na posameznih investicijskih projektih, ki so bili s proračunom sprejeti.

Trajnostna mobilnost: 

• razširitev sistema koles, boljši javni prevoz, dostopnost mesta – parkirna mesta in garaže. 

Stanovanjska in demografska politika: 

• partnerstva z investitorji za gradnjo cenovno dostopnih stanovanj,
• program Živi v centru za naselitev mladih v prenovljene občinske objekte. 

Oživitev mestnega središča: 

• izgradnja manjših garažnih hiš ob robu centra za boljšo dostopnost,
• subvencionirani najemi občinskih lokalov za obrtnike in ustvarjalce-umetnike,
• več kulturnih in družabnih vsebin skozi vse leto. 

Okolje in zelene površine: 

• več vlaganja v ozelenitev pročelij, trajnostno upravljanje odpadkov, urejanje okolja in prenovo degradiranih območij (Trije ribniki, Melje). 

Demokratične izboljšave: 

• ustanovitev Varuha pravic občanov ali Komisije za pritožbe, ki bi varovala interese občanov neodvisno od občinske uprave.« 

Katere so po vašem mnenju največje zamujene priložnosti občine v tem mandatu? 

»Preobrazba Maribora v zeleno in digitalno mesto ni bila izpeljana do konca. Zamujeno je bilo močnejše povezovanje z univerzami in raziskovalnimi institucijami. V skupnem projektu z Univerzo Maribor lahko mesto postane širši center za nastajanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, po zgledu dobrih praks nemških mest s podobnimi razvojnimi gospodarskimi težavami pomanjkanja delovnih mest, zlasti za mlade. Mesto objekt nekdanje tekstilne tovarne opremi z visoko zmogljivimi priključki brezžičnega širokopasovnega interneta in subvencioniranim najemom prostora za START-UP podjetnike. 

Mestne četrti so pogosto brez konkretnih razvojnih vlaganj, čeprav so prav tam največje potrebe. 
Stanovanjska politika ni prepoznala priložnosti za naselitev mladih družin iz drugih delov Slovenije. 
Ljubljana postaja zaradi visokih cen in pomanjkanja stanovanj vse manj primerna za srednji sloj. Maribor pa ima dobro infrastrukturo, nižje stroške bivanja in prijetno bivalno in kulturno okolje (SNG Maribor ...) zato lahko postane privlačna izbira za nove prebivalce iz drugih krajev Slovenije. 

Predlagani ukrepi za stanovanjsko politiko:

• partnerstva z investitorji; prodaja občinskih zemljišč pod pogojem gradnje cenovno dostopnih stanovanj,
• subvencionirana stanovanja; namenjena mladim družinam in posameznikom s stalnim prebivališčem v Mariboru,
• stanovanjske zadruge in javno-zasebni modeli gradnje; spodbujanje sodelovanja med občino in zasebnim sektorjem,
• program »Živi v centru«; omogočanje ugodnih najemov v prenovljenih občinskih objektih za mlade in ustvarjalce.

Vizija Maribora mora preseči zgolj urejanje cest in javnih površin. Maribor mora postati mesto, ki ponuja kakovostno življenje, dostopna stanovanja, sodobno infrastrukturo, bogato kulturno ponudbo in podjetniške priložnosti. 

S kombinacijo premišljenega urbanističnega načrtovanja, dostopnega parkiranja in aktivne stanovanjske politike lahko Maribor ponovno postane privlačno središče bivanja, dela in ustvarjanja – mesto, ki živi vse dni v letu.« 

Kateri razvojni projekti bi morali dobiti prednost v prihodnjem mandatu (in zakaj)? 

»Promet in mobilnost: razvoj javnega prevoza, razširitev kolesarskih povezav, dostopnost mestnega središča z urejenim parkiranjem (garažne hiše ob robu centra). Prioriteta bi morala biti mobilnost in javni promet, vključujoč boljši povezanost mestnih četrti, več kolesarskih in pešpoti, urbanistična ureditev za manj odvisnosti od avtomobila, to prispeva k boljši kakovosti življenja in zmanjšanju prometnih zastojev.

Prometna dostopnost in mobilnost pospešuje gospodarski razvoj in podjetništvo.

Stanovanjska politika: gradnja dostopnih stanovanj in subvencionirani najemi za mlade in družine. Prebivalstvo mesta se stara.  

Trajnostni razvoj in okolje: ozelenitve pročelij, urejanje degradiranih območij (Trije ribniki, Melje).  

Digitalna transparentnost: javna objava podatkov o porabi sredstev in napredku projektov. 
Krožno gospodarstvo ravnanja z odpadki, učinkovito delovanje holdinga. Pomembno je ustanoviti ali okrepiti tehnološki in raziskovalni center v Mariboru, ki bo povezan z lokalno univerzo in podjetništvom – da mesto ne bo le administrativni center, temveč center inovacij in priložnosti za mlade.  

Oživitev mestnega jedra: več vsebin, trgovin, kulturnih in obrtnih dejavnosti v središču. Za oživitev mestnega jedra je zato ključno, da v center privabimo tako obiskovalce kot tudi nove prebivalce.  

Prioriteta: prenova in revitalizacija mestnih četrti ter krajevnih skupnosti — ni dovolj le investicija v center, temveč mora biti pozornost enakomerno razporejena. To krepi občutek pripadnosti in izboljšuje vsakdanje življenje vseh občanov.« 

Kako ocenjujete sodelovanje med županom in občinskim svetom? 

»Sodelovanje je bilo v določenih primerih konstruktivno — občinski svet je imel možnost vplivati na odločitve in razpravo. Vendar menimo, da je še precej prostora za večjo inkluzivnost in aktivno sodelovanje. Na nekaterih točkah občani čutijo, da svetniški predlogi ostanejo premalo slišani. Zares uspešno sodelovanje bi pomenilo, da mestni svet ni zgolj 'potrjevalni organ', ampak so predlagatelji in usmerjevalci županske politike. To je področje, kjer si želimo, da se izboljša dinamika in odprtost.

Mestni svet mora biti soustvarjalec, ne le potrjevalec odločitev.«   

Če bi imeli možnost voditi občino, katere tri konkretne ukrepe bi izvedli v prvem letu mandata? 

»Uvedba širšega sistema participativnega proračuna (z večjim deležem odločanja občanov) za mestne četrti – da del občinskega proračuna dodelimo projektom, ki jih izberejo krajevne skupnosti in občani sami, s podporo in spremljanjem občinske službe. Prioritetno financiranje in večja višina sredstev bi bila primarno namenjena najbolj nerazvitim mestnih četrti in krajevnih skupnosti. 

Vzpostavitev Varuha pravic občanov ali Komisije za pritožbe – neodvisnega organa, ki bi spremljal ravnanje občinske uprave in ščitil pravice občanov hkrati še uvedba sistema »odprtih podatkov« o porabi proračuna in projektih. V večjih mestih kot je Ljubljana in Maribor je  težji neformalni politični nadzor javnosti in svetniških skupin. Zaradi razvejanosti dejavnosti občani in mestni svetniki nimajo tekočega pregleda, kaj se dogaja. Nadzor bi omogočili »Odprti podatki uprave mesta« za zainteresirano javnost. Javnost podatkov o trenutnem stanju porabljenih proračunskih sredstev na posameznih investicijskih projektih, ki so bili s proračunom sprejeti. 

Ustanovitev inovacijskega vozlišča za mlade in podjetništvo – sodelovanje z lokalno univerzo, podjetji in občino za ustanovitev coworking prostora / inkubatorja, ki bi deloval kot katalizator za mlade, startupe in podjetništvo v regiji.«  

Priprave na lokalne volitve 2026

Kako v vaši svetniški skupini potekajo priprave na prihajajoče lokalne volitve leta 2026?

»Priprave so že v teku. V naši svetniški skupini aktivno zbiramo ideje, spremljamo odzive občanov, analiziramo, kje smo in kje želimo biti v naslednjem mandatu. Poudarek dajemo dialogu z lokalnim prebivalstvom, analizi pričakovanj občanov in pripravi programa, ki bo odziven na njihove potrebe.

Hkrati spremljamo tudi politično dogajanje in partnerstva, a zavedamo se, da priprava kandidature zahteva premišljenost, zato ne hitimo s predčasnimi odločitvami.«

Ali ste že začeli oblikovati kandidatno listo? Kdaj pričakujete, da jo boste dokončno potrdili?

»Interni postopek evidentiranja kandidatov za mestni svet, mestne četrti in krajevne skupnosti že poteka. Želimo kakovostno in raznoliko listo, ki bo predstavljala lokalni program in naše vrednote. Formalno potrditev liste načrtujemo spomladi 2026.«

Ste že evidentirali svojega kandidata ali kandidatko za župana? Če da, kdaj ga nameravate uradno predstaviti?

»Glede kandidata ali kandidatke za župana še ne razkrivamo imen - želimo izbrati najprimernejšo osebo, ki bo predstavljala naše vrednote in bila prepoznavna v lokalni skupnosti. Ko bo čas za predstavitev, jo bomo javno objavili v primernem trenutku - verjamemo, da je premislek in pravočasna predstavitev ključna za uspeh in zaupanja vreden proces.«

Kakšna bo po vašem mnenju glavna tema oziroma usmeritev vašega volilnega programa?

»Glavna tema našega volilnega programa bo zagotovo v smeri 'Mesto za ljudi' – poudarek bo na kakovosti življenja v vseh mestnih četrtih, mobilnosti in dostopnosti, trajnostnem razvoju, podpori mladim in podjetništvu ter aktivnem sodelovanju občanov. Izpostavljali bomo tudi transparentnost, enakomeren razvoj ter povezovanje gospodarskih priložnosti z lokalnimi talenti. Verjamemo, da Maribor potrebuje strategijo, kjer razvoj pomeni priložnost za vse - ne le za center ali določene skupine.« 

Kako ocenjujete trenutno politično ozračje v občini – pričakujete bolj napete ali bolj umirjene volitve?

»Glede na dosedanje izkušnje in stanje v občini menimo, da bo politično ozračje zmerno napeto - kot vedno pri lokalnih volitvah bo prisotna zdrava konkurenca in bodo predstavljena različna stališča, vendar verjamemo, da lahko potekajo v spoštljivi in konstruktivni atmosferi, če se vsi akterji zavestno odločimo za to. Trenutno opažamo, da občani pričakujejo manj retorike in več konkretnih rešitev - to je tudi naš namen.
Želimo, da bi se volivci odločali na podlagi programskih vsebin in rešitev.«

Na katere volivce oziroma družbene skupine boste v kampanji najbolj nagovarjali?

»Aktivno nagovarjamo mlade družine in posameznike, ki iščejo mesto, kjer je kakovost življenja, mobilnost, stanovanja in priložnosti za delo – pomembno je, da občina ponudi več kot le dom, temveč tudi perspektivo za prihodnost. 

Pomembni so stanovalci mestnih četrti in krajevnih skupnosti, saj so njihove potrebe včasih premalo slišan segment - želimo jih opremiti s pravim glasom in priložnostmi.

Podjetniki, obrtniki in startup, ker verjamemo, da njihov uspeh pomembno vpliva na razvoj mesta in da si zaslužijo prijazno okolje, ki jih podpira.

Upokojenci, starejši in upokojenska društva; naši krajani imajo dolgo zgodovino in modrost, ki je za razvoj mesta zlata – njihova participacija pa nepogrešljiva.« 

Ali pričakujete sodelovanje ali povezovanje z drugimi listami oziroma skupinami? 

»Kot stranka smo zmeraj odprti za sodelovanje, povezovanje in komunikacijo, kadar gre za skupni interes občine in če so partnerji pripravljeni delovati v konstruktivnem duhu. To ne pomeni, da bomo kompromitirali svoje vrednote, temveč da bomo iskali priložnosti za koalicije oziroma soglasja, ki bodo prinašala dodano vrednost za Maribor – predvsem kadar gre za razvojne projekte, kjer je skupno delovanje učinkovitejše.« 

Kaj menite, da bodo po letu 2026 ključne razvojne prioritete občine, ki jih bo treba vključiti v nov mandat? 

»Maribor potrebuje razvojno vizijo, ki presega le gradbene projekte. Mesto mora biti urejeno, zeleno, prijazno za življenje in delo, ter predvsem povezano – z občani, podjetji, univerzo in regijo. To zahteva odprto občinsko upravo, vključujočega župana in trajnostno usmerjen mestni svet.«