Demokrati o delu župana Arsenoviča: »V tem mandatu je bilo veliko zamujenih priložnosti«

Prihodnje leto novembra se znova obetajo lokalne volitve, ki bodo določile politično podobo mesta Maribor v naslednjem mandatu.  

Na portalu Mariborinfo smo zato k pogovoru povabili svetniške skupine mestnega sveta Mestne občine Maribor in jih vprašali o ključnih izzivih, prioritetah ter pogledih na razvoj mesta. 

Z njihovimi odgovori želimo bralkam in bralcem približati razmišljanja lokalne politike ter ponuditi jasnejši vpogled v to, kam želijo posamezne skupine usmerjati prihodnost najstarejšega slovenskega mesta. 

Odgovore svetniških skupin bomo objavljali po vrstnem redu, kot smo jih prejeli.  

Druga je na vrsti svetniška skupina Klub samostojnih svetnikov - Demokrati, ki ima v mestnem svetu dva mandata, njihovi svetnici sta Vladimira Cokoja in Nataša Vidnar. 

Ocena dela župana in razvoj občine

Kako v vaši svetniški skupini ocenjujete delo župana v tem mandatu?

»V naši svetniški skupini Demokrati – Klub samostojnih svetnikov ocenjujemo delo župana v tem mandatu s srednjo oceno. Ker smo Demokrati nova moderna, demokratična stranka, usmerjena v prihodnost, ki podpira socialno tržno gospodarstvo z močnim podjetniškim sektorjem in socialno družbo ob upoštevanju pluralnosti družbe, in ker naša politika temelji na interesih vseh meščanov in meščank, tudi lokalno politiko razumemo kot storitev, katere cilj je ustvarjati najboljše pogoje za razvoj vsakega posameznika, svobodo izbire in uresničevanje življenjskih ciljev.

 Ker mora tudi lokalna politika služiti ljudem in ne obratno, smo v Mestnem svetu vedno podprli županove dobre projekte za prebivalce Maribora, do predlogov župana pa smo velikokrat kritični pri odločitvah, ki niso v dobro ljudi. Takšen primer je bila npr. cona 30 v Kamnici, postavitvi radarjev, ki ni bila locirana v bližini šol in vrtcev, temveč na drugih lokacijah, kjer imajo someščani občutek, da ne gre toliko za prometno varnost najranljivejših skupin udeležencev v prometu, temveč za polnjenje proračuna. Na Gorkega ulici je npr. v coni 30 postavljen radar,  kar potrjuje to dejstvo. 

Prav tako smo bili kritični ob tožbi župana Saše Arsenoviča  zoper Mestni svet,  kjer je župan svojo politično voljo želel uveljavljati prek sodne poti namesto z dialogom oz. sodelovanjem in je proračun obremenila z več kot 100.000 evri stroškov iz javnih sredstev, ki bi lahko bili namenjeni drugim prioritetam, saj je na koncu Upravno sodišče tožbo župana zavrnilo.«

Katere projekte ali poteze župana ocenjujete kot uspešne in koristne za občino?

»V Mariboru se po naši oceni izvaja nekaj dobrih projektov, kot je izgradnja mariborskega kulturnega Centra Rotovž, kjer bo v letu 2026 zaživela knjižnica, galerija in kino in bo novo kulturno središče štajerske prestolnice. V Mariboru se je uspešno zaključila izgradnja nove Zdravstvene postaje Magdalena, ki je umeščena na križišču Žitne in Jezdarske ulice in je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov na področju primarnega zdravstva v mestu v zadnjih desetletjih. Gradnja se je začela novembra 2022, pred tem pa se je odstranil dotrajan objekt na tej lokaciji, danes pa obsega več ambulant splošne medicine, pediatrične in ginekološke ambulante, specialistične ordinacije, dva laboratorija in lekarno. To je bila največja investicija v primarno zdravstvo v zadnjih treh desetletjih v mestu. 

Junija 2026 je bila podpisana pogodbo z izvajalcem gradnje nove Zdravstvene postaje Tezno. Ta je trenutno še v dotrajanem objektu pri industrijski coni Tezno, novogradnja pa bo zrasla na zemljišču pri Osnovni šoli Martina Konšaka na Prekmurski ulici na drugi strani mestne četrti. Celotna vrednost investicije je 20,8 milijona evrov, kjer bo Mestna občina Maribor iz lastnih sredstev zagotovila okoli 7,3 milijona, z Ministrstva za zdravje je predvideno sofinanciranje v višini 5,3 milijona,  Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca bo prispeval 5,7 milijona, Lekarne Maribor nekaj manj kot milijon ter 11 občin soustanoviteljic omenjenega zdravstvenega doma.

Izpostavili bi še pomemben projekt za naše mesto Maribor, in sicer je v septembru Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo prejela pravnomočno gradbeno dovoljenje za izgradnjo južne obvoznice v Mariboru, kjer se po dolgih letih čakanja vendarle začenjajo premiki pri izgradnji težko pričakovane cestne infrastrukture. Prva etapa južne obvoznice, dolga 1,3 kilometra, je zaradi zahtevnih postopkov razdeljena na dva dela, rok za izvedbo celotne prve etape bi znašal 900 dni. Za prvi del je pridobljeno gradbeno dovoljenje, za drugi del postopki še potekajo. Rok za izvedbo celotne prve etape sicer znaša 900 dni. Pogodba z izvajalcem, vredna približno 20 milijonov evrov, je bila sicer podpisana že pred dvema letoma, se je na poti do začetka gradnje v zadnjih letih zvrstilo več zapletov, predvsem zaradi nesoglasij s stranskimi udeleženci in lastniki zemljišč.«

Kaj po vašem mnenju v tem mandatu ni bilo storjeno dovolj dobro ali pa je bilo izpeljano napačno?

»Skrb za razvoj mesta in podeželja bi morala biti v Mariboru enakovredna, pa žal v tem mandatu nista, ker imajo okoliški prebivalci Maribora upravičen občutek, da se v tem mandatu podeželska območja ne razvijajo enako kot mestno središče. Prebivalcem na podeželju bo tudi v prihodnosti potrebno omogočiti enakovreden rast in razvoj, enako, kot se v tem mandatu posveča urbanemu središču mesta, predvsem na področju izboljšanja komunalne infrastrukture, saj so mnoge ceste v katastrofalnem stanju. Sicer je izgradnja in sanacija cestne infrastrukture planirana v t.i. »master« planu, vendar do realizacije žal ni prišlo. Še danes, torej v 21. stoletju, so določeni predeli občine Maribor, kjer prebivalci na podeželju nimajo zagotovljene pitne vode iz vodovodnega omrežja.

V Mariboru je bil leta 2021 po izračunih SURS-a negativen tako naravni kot selitveni prirast. To pomeni, da je število živorojenih nižje od števila umrlih, prav tako pa je število tistih, ki so se iz te občine odselili, bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Vseeno lahko sicer v zadnjih letih zaznamo višji trend priseljevanja v občino. To pomeni, da je v Mariboru res vedno manj 'rojenih Mariborčanov' in vedno več tujcev, ki se k nam priseljujejo. Tudi na tem področju ni bilo konkretnih realizacij projektov, ki bi mladim omogočala boljšo dostopnost do stanovanj, hitrejšo vključitev na trg dela in ustvarjanja pogojev za vzpostavitev krepitve vloge mladih družin za višjo nataliteto v Mariboru in njihovo boljšo prihodnost. 

Maribor ima prav tako med delovno sposobnim prebivalstvom manj zaposlenih, kot je slovensko povprečje. Med osebami v starosti 15 let–64 let (to je med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 približno 58 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb (to je delovno aktivnih), to je manj od slovenskega povprečja (67 odstotkov). Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila leta 2021 v tej občini v bruto znesku za približno štiri odstotke nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno tri odstotke nižja.«

Kako bi vi kot skupina pristopili drugače pri vodenju občine ali posameznih projektih?

»Cilj Demokratov je varno, stabilno in urejeno mesto, enakovreden razvoj mestnega središča in podeželja, ki predvsem temelji na uspešnem gospodarstvu, kjer je delo vrednota, ki omogoča posamezniku dosego svojih življenjskih ciljev, mesto pa poskrbi za vso potrebno infrastrukturo kot javni servis. Pri vodenju občine in posameznih projektih bi pristopili predvsem transparentno, učinkovito in produktivno na način, da ne obremenjujejo proračuna bolj, kot je treba, in s tem seveda tudi občanov, ki vanj vplačujejo preko cen javnih storitev ter preko davkov in prispevkov. 

Storitve, ki jih izvaja mesto, morajo biti usmerjene v iskanje rešitev, sistem zavor in ravnovesij pa omogoča, da se vsem zagotavljajo enaki pogoji ustvarjanja skupne prihodnosti, cene le-teh pa kalkulacijah, ki so realne in ekonomične. Boj proti korupciji in klientelizmu bi bila ena izmed osrednjih nalog nosilcev vej mestne oblasti. Vsak projekt bi načrtovali z zaprto finančno konstrukcijo, ne pa kot do sedaj, ko mnogi projekti nimajo zaprte finančne konstrukcije. Za primer Center Rotovž je bil planiran v višini 24 milijonov, danes je vrednost ocenjena že na več kot 40 milijonov evrov.« 

Katere so po vašem mnenju največje zamujene priložnosti občine v tem mandatu? 

»V tem mandatu je bilo veliko zamujenih priložnosti zaradi nesodelovanja mestne oblasti z državo oziroma nesodelovanja z resornimi ministrstvi. To stanje se izboljšuje šele v tem zadnjem obdobju, ko se dejansko mandat že končuje.« 

Kateri razvojni projekti bi morali dobiti prednost v prihodnjem mandatu (in zakaj)?

V prihodnjem mandatu je mnogo projektov, ki bi morali dobiti prednost, in sicer:

• urediti ustrezno komunalno infrastrukturo, predvsem na področju prometa, pa tudi na vseh drugih področjih,
• v sodelovanju z državo in okoliškimi občinami revitalizirati mariborsko letališče,
• urediti Mariborski otok, ki bi postal ponovno ponos Maribora,
• vlagati v razvoj Pohorja, kot pomembno športno in rekreacijsko in turistično središče mesta in širše okolice središče in pripeljati nazaj 'Zlato lisico',
• obnoviti dotrajano opremo in objekte na področju vzgoje in izobraževanja in športa,
• posvečati posebno skrb vsem generacijam, tako mladim, delovno aktivnim in starejšim  ter skrbeti za dober javni servis storitev, ki so v domeni lokalne skupnosti, enako za prebivalce mesta v centru in podeželju,
• v  sodelovanju z državo posvečati stanovanjsko problematiko za mlade družine …,
• zmanjšati zadolženost Mestne občine Maribor, saj kot izhaja iz predhodnih podatkov o skupni zadolženosti občin Ministrstva za finance, se je skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 povečala za 59,6 milijona evrov in je konec lanskega leta znašala 1,35 milijarde evrov. Na prvem mestu je Ljubljana, kjer je njen skupni dolg zadnji dan leta 2023 znašal 350,88 milijona evrov, od tega je dolg občine predstavljal 120,12 milijona evrov, dolg pravnih oseb javnega sektorja pa 230,75 milijona evrov. Na drugem mestu sledi Maribor s skupnim dolgom 113,18 milijona evrov. Občina si je pri tem pridelala 93,66 milijona evrov dolga, pravne osebe pa 19,51 milijona.  Župan ima v proračunih za leti 2025 in 2026 predvideno dodatno obsežno zadolževanje, zato bo dolg na prebivalca gotovo dosegel nove rekordne vrednosti v zgodovini mesta.
• Kljub načrtovanim višjim prihodkom občina prihodnje leto ponovno načrtuje najetje znatnega kredita v višini 23,7 milijona evrov, načrtovano stanje zadolženosti ob koncu prihodnjega leta bo tako znašalo že 119,56 milijona evrov oziroma malenkost manj kot polovico enoletnega proračuna. Letos bo občina za odplačilo glavnic kreditov namenila 8,1 milijona evrov, prihodnje leto pa kar 9,7 milijona evrov. V mandatih prejšnjih županov je bil namreč dolg na vsakega Mariborčana precej nižji - v času Borisa Soviča največ 215 evrov, pod Francem Kanglerjem največ 523 evrov in v obdobju Andreja Fištravca največ 625 evrov.«

Kako ocenjujete sodelovanje med županom in občinskim svetom? 

»Sodelovanje med županom in Mestnim svetom v preteklem obdobju je zaznamovala tožba župana zoper Mestni svet. Mestni svet je namreč županu decembra 2023 odvzel ustanoviteljske pravice v javnem holdingu in jih prenesel nase, župan pa nato z upravnim sporom skušal to odločitev razveljaviti. Sodišče je lani zavrnilo županov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se do odločitve sodišča v tožbi zadrži izvajanje sporne spremembe. Zdaj je zadevo sodišče ocenilo še vsebinsko in presodilo, da tožba ni utemeljena, saj je bilo njegovo stališče zmotno, da ustanoviteljske pravice v holdingu pripadajo županu. 

Mestni svet je imel po ugotovitvah upravnega sodišča zakonito pravno podlago za sprejetje spornega odloka. Po ocenah sodišča se pristojnost župana s sporno odločitvijo mestnega sveta ni spremenila, prav tako ni bilo poseženo v temeljno funkcijo mestnega sveta, ki jo ima kot organ odločanja. Sodišče je jasno opredelilo, da statut občine določa, da mestni svet v okviru svojih pristojnosti ustanavlja javne zavode in druge pravne osebe javnega prava, kar pomeni, da statut mestnemu svetu že določa pristojnost, da ustanovi javni holding. Upravičeno svetniki pričakujemo, da župan vse nastale stroške kril iz lastnega žepa, ne pa iz proračuna Mestne občine Maribor, saj je šlo za legitimno pravico Mestnega sveta kot najvišjega predstavniškega telesa ter je sodba pomembna tudi z vidika varovanja načela delitve oblasti ter odgovornega ravnanja z javnim premoženjem. 

Župan Arsenovič se je v povezavi z odločanjem v holdingu obrnil tudi na okrožno sodišče, kjer je bil vložen predlog za odpoklic dveh delavskih predstavnikov v nadzornem svetu holdinga, ki jih je imenoval skupni svet delavcev holdinga. Župan meni, da bi moral svoje predstavnike v nadzorni svet holdinga imenovati svet delavcev holdinga kot d. o. o., ne pa skupni svet delavcev vseh podjetij, vključenih v holding. Po poročanju Večera,  sta oba sporna delavska predstavnika Sanja Gerdak in Mišo Pušnik zaradi tega prijavila župana Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), saj menita, da je župan kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ker za postopek pred okrožnim sodiščem nima soglasja mestnega sveta.«

Priprave na lokalne volitve 2026   

Kako v vaši svetniški skupini potekajo priprave na prihajajoče lokalne volitve leta 2026? 

»Demokrati smo zaključni fazi priprave programa, imamo znanje in politično voljo, da stvari spremenimo na bolje. Dokazali bomo, da lahko politika znova postane prostor spoštovanja in sodelovanja in da izbira ni omejena samo na dva igralca – na levi ali desni pol, kot želijo prikazati. Intenzivno se pripravljamo najprej na volitve v Državni zbor, prav tako pa na lokalne volitve, saj naš program ni spisek obljub, temveč je uresničljiv za prihodnost na državnem in prav tako na lokalnem območju kot uresničljiv načrt za prihodnost in razvoj.« 

Ali ste že začeli oblikovati kandidatno listo? Kdaj pričakujete, da jo boste dokončno potrdili? 

/ 

Ste že evidentirali svojega kandidata ali kandidatko za župana? Če da, kdaj ga nameravate uradno predstaviti? 

»V stranki Demokrati potekajo pogovori z eventualnimi kandidati in ime kandidata za župana bo jasnosti pravočasno tudi uradno predstavljeno. Enako velja za občinsko kandidatno listo«.

Kakšna bo po vašem mnenju glavna tema oziroma usmeritev vašega volilnega programa? 

»V stranki Demokrati menimo, da sta država in mesto servis, ki državljanom in meščanom omogoča, da si oblikujejo dostojno življenje, in zato ne narekujemo  ljudem, kako naj živijo. Kako ljudje organizirajo svoje življenje in kakšne cilje si zastavijo, je njihova osebna odločitev. Hkrati se zavedamo, da vsakdo nekaj prispeva k družbi, bodisi v družinskem življenju, na delovnem mestu, v društvih ali v prostovoljnih dejavnostih. 

Želimo okrepiti občutek odgovornosti za skupnost, saj to predstavlja temelj močne demokracije, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti v državi. V našem skupnem interesu je vzajemno spoštovanje do družbe in njenih vredno, zato želimo s svojim volilnim programom omogočiti vsakemu posamezniku najboljše pogoje in profesionalni razvoj. V naslednjem mandatu ne bo časa za iskanje pravih ukrepov, saj morajo biti ti  že pripravljeni. 

Vlada bo začela svoj mandat z zelo jasno sliko, kaj naj počne od prvega dne naprej. Za pripravo programa je bil oblikovan Strateški svet, ki je po resorjih pripravil nabor ‘ready-to-go’ ukrepov za izboljšanje stanja na področju zdravstva, šolstva, zagotavljanja varnosti, oblikovanja ugodnega gospodarskega okolja, debirokratizacije, učinkovitega sodnega sistema, decentralizacije, skrbi za starejše in poudaril pomen družinske politike za dolgoročni razvoj Slovenije.« 

Kako ocenjujete trenutno politično ozračje v občini – pričakujete bolj napete ali bolj umirjene volitve? 

»Maribor je v preteklosti imel svojo posebnost – največje število kandidatov za župana, zato predvidevamo, da bo podobna situacija tudi na prihodnjih lokalnih volitvah. Želeli bi, da bi imele vsekakor prednost umirjene volitve, ki bi temeljile predvsem na kvalitetni vsebini programa.« 

Na katere volivce oziroma družbene skupine boste v kampanji najbolj nagovarjali? 

»Naš program pripravljen za vse družbene skupine, bomo v kampanji z njim nagovarjali vse družbene skupine. Zmagovita in uspešna Slovenija v zahtevnem mednarodnem okolju ni samo naša vizija, ampak tudi naš cilj. Zato bolj kot kdaj prej potrebujemo - sodelovanje političnih deležnikov tako na lokalni in nacionalni ravni v obliki širokega družbenega konsenza. 

Varna, stabilna in urejena Slovenija, prav tako pa varno in stabilno mesto Maribor, ki temelji na uspešnem gospodarstvu, kjer je delo vrednota, ki omogoča posamezniku dosego svojih življenjskih ciljev. Čut pripadnosti k skupnosti, tudi mestu Maribor bo krepilo našo solidarnost. Ta pride do izraza vsakič, ko smo postavljeni pred težke izzive.« 

Ali pričakujete sodelovanje ali povezovanje z drugimi listami oziroma skupinami? 

»V prihodnjem mandatu pričakujemo sodelovanje ali povezovanje z drugimi listami oziroma skupinami, ki bodo delovale v dobrobit skladnega razvoja mesta in podeželja mesta Maribor.« 

Kaj menite, da bodo po letu 2026 ključne razvojne prioritete občine, ki jih bo treba vključiti v nov mandat? 

»Tako kot državne institucije morajo delovati transparentno, morajo tudi na področju lokalne skupnosti, torej našega mesta Maribor,  biti usmerjene v iskanje rešitev, da se vsem meščanom in meščankam ne samo v centru mesta, temveč tudi na obrobju,  zagotavljajo enaki pogoji ustvarjanja skupne prihodnosti. Boj proti korupciji in klientelizmu, ter ekonomičnost in transparentnost javnih financ bo bi morala biti ena od osrednjih nalog nosilcev vej državne, prav tako pa tudi lokalne oblasti. 

V novem mandatu bo treba postaviti v ospredje vlogo uspešnega sodelovanja in povezovanja  gospodarstva z institucijami  univerze, zavodov, agencij, združenj, zbornic in drugih podpornih institucij. Več bo potrebno storiti na področju preprečevanja »bega možganov«, torej na zagotavljanju in ohranjanju delovnih mest, gradnji prometne in druge potrebne infrastrukture, ustanavljanju pametnih centrov za mlade upe, start-up podjetij in druge iniciative za povezovanje inovativnosti,  tudi realizaciji idej  po vzoru pametnih mest v tujini in zagotavljati  ustrezno stanovanjsko politiko za mlade družine. 

Treba bo omogočiti ugodne pogoje za nemoteno poslovanje in privabljanje novih investitorjev, ki bodo odpirali tudi možnosti zaposlitve mladih, še posebej diplomantk in diplomantov Univerze v Mariboru. Tesno povezovanje z univerzo mora postati prioriteta. Potrebna bo zagotovitev ustreznega financiranja in sofinanciranja ter investiranja  v vso potrebno infrastrukturo in pomagati z dovoljenimi ukrepi pomoč gospodarstvu, predvsem za deficitarne dejavnosti, ki jih mesto nujno potrebuje. 

Iskati bo potrebno vse možnosti in poti, ki bodo občini omogočale tudi črpanje finančnih virov iz evropskih skladov, prav tako tudi iz državnih virov. V prvi vrsti pa zagotavljati vsem meščanov tako v centru mesta, kot na obrobju, kvalitetne in cenovno dostopne javne storitve, ki so v domeni lokalne skupnosti.«