Maribor dobiva strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Mariborski mestni svet je na današnji seji v prvem branju soglasno potrdil strategijo razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki zavezuje občino k vzpostavitvi sodobne ureditve ožjih delov. Ti naj bi delovali predvsem kot večfunkcionalna lokalna središča, namenjena povezovanju prebivalcev med seboj in z občino.
Omenjeno strategijo so imeli mestni svetniki in svetnice na mizi že spomladi, a so jo takrat umaknili z dnevnega reda s pozivom k širši javni razpravi na to temo. Lidija Ferk iz občinske službe za mestne četrti in krajevne skupnosti je pojasnila, da so zatem naredili javne izmenjave mnenj na več lokacijah, ki so pokazale v prvi vrsti željo po boljši komunikaciji z občani.
»Gradivo smo zato dodatno okrepili ravno s tem vidikom, s poudarkom na komuniciranju, na izboljšanem in bolj sistematičnem delu s pobudami, ki prihajajo s terena,« je dejala.
Po njenih besedah je namen strategije posodobitev ureditve, saj trenutno delo mestnih četrti in krajevnih skupnosti še vedno temelji na organizaciji iz nekdanje ureditve po krajevnih skupnostih, zaradi česar prihaja tudi do napačnega razumevanja pristojnosti in nalog posameznih delov. »V strategiji razvoja lokalne samouprave, ki je bila na državni ravni sprejeta leta 2016, jasno piše, da je vloga ožjih delov predvsem participativna, posvetovalna, da so stik z občani, da posredujejo med občino in občani v smislu pridobivanja mnenj in želja,« je dejala.
Strategija vsebuje tudi akcijski načrt do leta 2030, ki med predlaganimi ukrepi med drugim predvideva bolj smiselno porazdelitev območij ožjih delov občine, zmanjšanje števila članov svetov ter sprejem kodeksa delovanja v svetih mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Župan Saša Arsenovič se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri oblikovanju strategije. »Vsi si želimo več partnerstva, več vključevanja, predvsem pa si želimo decentralizirati in najti pot, kako zagotavljati čim več vsebin, da bo mesto čim bolj bogato,« je dejal.
Mestni svet je danes potrdil tudi letni program športa za leto 2026, ki po besedah vodje občinskega urada za šport Darka Zariča znaša nekaj več kot 4,8 milijona evrov, kar je dobrih 400.000 evrov več kot v letu 2025. Za tekoče transferje izvajalcem sta namenjena dva milijona evrov, ostalo pa za zagotavljanje brezplačne uporabe prostora. Javni razpis za razdelitev teh sredstev naj bi bil objavljen že v sredo.
Potrjen je bil tudi odlok o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva in inovativnosti v Mestni občini Maribor, s katerim ta dobiva pravno podlago za razdeljevanje proračunskih sredstev v ta namen. »Vemo, da imamo res zelo velik problem odliva kadra oz. bega možganov v podravski regiji, zato moramo nekaj ukreniti,« je v predstavitvi odloka povedala Mojca Lešnik iz urada za gospodarske dejavnosti. Po njenih besedah bodo sredstva dodeljevali z javnimi razpisi v obliki dotacij.
Na svetniško vprašanje je Arsenovič pojasnil, da zaradi obvezne božičnice ni ogrožena nobena predvidena aktivnost v občinskem proračunu, ker je to letos v celoti strošek države.
Mestni svetnik NSi Zdravko Luketič je spomnil na obljubo o vzpostavitvi Hiše Hospic v Mariboru, Željko Milovanović iz Liste kolesarjev in pešcev se je ponovno zavzel za enotno mestno kartico po vzoru ljubljanske Urbane, Stojan Auer iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) pa je opozoril na žalostno dejstvo, da je Maribor izpadel iz evropske mreže hitrih železniških prog.
Karin Jurše iz Gibanja Svoboda je opozorila na nesprejemljivost načrtovane prodaje starejše stavbe na Gospejni ulici, ki je vključena v letni načrt prodaje nepremičnin Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS). Župan je pojasnil, da so takšne poteze nujne za zagotovitev novih stanovanj v Mariboru, če ima objekt zgodovinsko vrednost, pa bo moral to spoštovati tudi morebitni novi lastnik.
Direktorica JMSS Irena Španinger je dodala, da načrtujejo prodajo nepremičnin, ki jih sklad ne more vzdrževati. »Obnavljanje spomeniško zaščitenih stavb enostavno ni vzdržno za nas,« je dejala, ob tem pa dodala, da ni nujno, da bo prodaja omenjene stavbe dejansko tudi stekla. Nekaterih mestnih svetnikov kljub temu ni prepričala, zato je prodajo omenjene nepremičnine umaknila iz načrta.
