Slika je simbolična.
Cene kmetijskih zemljišč na Štajerskem so nad slovenskim povprečjem, v zadnjih letih poleg Prekmurja največja rast cen ravno pri nas.

Lansko leto, ki ga pogledih zaznamovala pandemija covid-19, je bil obseg trgovanja na slovenskem nepremičninskem trgu manjši kot pred epidemijo, cene nepremičnin pa so še naprej rasle.

Kmetijska območja razdeljena na pet območij

Glede na kmetijske površine in število transakcij s kmetijskimi zemljišči lahko kot ‘kmetijska območja’ države opredelimo pet tržnih analitičnih območjih, in sicer Dolenjsko območje in Belo Krajino, štajersko območje, Prekmurje, Savinjsko območje in Osrednjeslovensko območje. 

V teh petih območjih se nahaja prek 60 odstotkov vseh kmetijskih površin in se opravi prek 70 odstotkov vseh transakcij z njimi, kažejo podatki Geodetske uprave Republike Slovenije.

Največ kmetijskih zemljišč na štajerskem območju

Z okoli 120 tisoč hektari ima med obravnavanimi območji največji fond kmetijskih zemljišč štajersko območje, ki je tudi po velikosti med največjimi. Daleč najmanjši fond kmetijskih zemljišč pa ima Primorsko območje, ki je tudi po velikosti najmanjše. 

Največja gostota obdelovalne zemlje je v Prekmurju, fond kmetijskih zemljišč je okoli 54 tisoč hektarov, ki je tako najbolj agrarno območje v državi. 

Površina evidentiranih kmetijskih zemljišč, skupna prodana površina zemljišč, delež skupne prodane površine glede na fond in število prodanih zemljišč, Slovenija po tržnih analitičnih območjih, leto 2020

Velike razlike med najdražjimi in najcenejšimi

Cene kmetijskih zemljišč na obravnavanih tržnih analitičnih območjih so zaradi različnih naravnih in demografskih dejavnikov, kot so mikroklima, konfiguracija terena, kakovost prsti, stopnja poseljenosti in podobno, različne. 

Cene kmetijskih zemljišč na območjih, kjer so zemljišča praviloma najdražja, so bile lani več kot petkrat višje kot na območjih, kjer so najcenejša, kažejo podatki geodetske uprave.

Na štajerskem območju cene nad slovenskim povprečjem

Kot običajno so bile cene kmetijskih zemljišč na Primorskem območju najvišje tudi lani. Po ravni cen poleg Primorja izstopa še Gorenjska. Primorski in Gorenjski po ravni cen sledi Alpsko območje. Nad slovenskim povprečjem so tudi cene kmetijskih zemljišč na Koroškem, na območju Krasa, Vipavske doline in Goriških Brd, na Osrednjeslovenskem in štajerskem območju.

Na teh območjih je bila srednja cena kmetijskega zemljišča lani med 2,00 evra na kvadratni meter in 2,30 evra na kvadratni meter.

Cene kmetijskih zemljišč na ostalih obravnavanih območjih so pod slovenskim povprečjem. Najnižje cene kmetijskih zemljišč so na Notranjskem, v gričevnatih predelih Prekmurja in v Beli Krajini. 

Gibanje cen kmetijskih zemljišč, Slovenija po tržnih analitičnih območjih, letno v primerjavi s predhodnim letom, od 2016 do 2020

Po rasti cen najbolj izstopata Prekmurje in Štajerska

Rast cen kmetijskih zemljišč v obdobju od leta 2015 so na geodetski upravi zabeležili na vseh obravnavanih območjih, z izjemo izrazito »nekmetijskih« območij Idrijsko hribovje in Alpsko območje, kjer so bile leta 2020 v primerjavi z letom 2015 cene nižje za sedem odstotkov. 

Po rasti cen v zadnjih letih izstopata najbolj kmetijski območji oziroma območji z najbolj dejavnim trgom kmetijskih zemljišč, Prekmurje in štajersko območje

Cene zemljišč v Prekmurju so od leta 2015 zrasle že za več kot 50 odstotkov, na Štajerskem pa več kot 30 odstotkov. Samo v lanskem letu so se cene v Prekmurju zvišale za 17 odstotkov, na Štajerskem pa za 11 odstotkov. 

Nadpovprečna je tudi rast cen na Koroškem, ki pa ni izrazito kmetijsko območje, saj je število transakcij razmeroma majhno in trg sodi med najmanj dejavne. 

Na ostalih obravnavanih območjih je bila rast cen kmetijskih zemljišč od leta 2015 pod slovenskim povprečjem. 

Gibanje cen kmetijskih zemljišč, Slovenija po tržnih analitičnih območjih, kumulativno po letih od 2015 do 2020

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice