Leto se bliža koncu, ozrimo se nazaj in poglejmo, kaj vse smo v Mariboru letos pridobili in kaj izgubili.
Ko se leto 2025 počasi izteka in odštevamo zadnje ure do polnoči, je prav, da se za trenutek ustavimo. Preden z obema nogama zakorakamo v novo leto, se obrnimo nazaj in poglejmo, kakšen pečat je minulih dvanajst mesecev pustilo v našem mestu.
Maribor je v tem letu doživljal preobrazbe, se poslavljal od starih simbolov in končno dočakal začetek projektov, o katerih smo poslušali desetletja.
Slovo Dravske vile
Leto se je začelo s precej nostalgičnim in čustvenim slovesom, ko je po petnajstih letih Maribor dokončno zapustila Dravska vila.
Priljubljena ladjica, ki je bila v mesto pripeljana leta 2010, je pod slovensko zastavo odplula proti svojemu novemu domu v Beogradu.
Edina turistična ladjica v Mariboru je bila sicer dobro leto pred odhodom parkirana na nabrežju Drave pri Mariboxu, saj ni imela dovoljenja za privez.
Mariborski župan Saša Arsenovič je pred kratkim sicer razkril, da bi lahko po Dravi že prihodnje leto plula nova električna ladjica.
Občina si namreč že leta prizadeva za boljše izkoriščanje reke, tako v turistične namene kot za javni potniški promet.
Prenova avtobusnih linij
Januar je prinesel tudi eno največjih sprememb v mestnem vsakdanu, saj so po dveh letih priprav zaživele prenovljene avtobusne linije. Sistem, ki zdaj temelji na šestih glavnih in več povezovalnih linijah, je bil uveden z obljubo o hitrejših in pogostejših prevozih, a je začetek spremljala zmeda in negodovanja.
Zaradi sprememb na nekaterih linijah so občani celo organizirali proteste. Do vrnitve starega sistema seveda ni prišlo, so pa pristojni z raznimi drugimi ukrepi poskušali omiliti jezo uporabnikov javnega potniškega prometa.
Med drugim so na Titovi cesti pri Europarku postavili semaforiziran prehod za pešce, ki sedaj omogoča lažji dostop potnikov glavne linije 1 do Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
In ko smo ravno pri dostopnosti, septembra je po območju centra in okoliških avtobusnih postajališč začel voziti Doktor Maister. Ta je v nekaj mesecih prepeljal že več kot 3000 potnikov.
Nova podoba Piramide
Spomladi se je začelo urejanje Piramide, najbolj znamenitega mestnega griča, ki je bil zaradi dotrajanosti poti nujno potreben osvežitve.
Prvi koraki obnove so vključevali ureditev dostopa do zgodovinskega vinograda, odstranjevanje plevela, žic in stebrov, zatem pa bo prihodnje leto sledila ureditev oziroma zasaditev novega vinograda.
Sicer se načrtuje tudi postavitev infrastrukture za kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa z obnovo sprehajalnih poti ter zasaditev številnih učnih in medovitih rastlin.
Tako bo Piramida več kot le vinorodni grič – bo prostor za rekreacijo vseh, tudi gibalno oviranih in starejših, spremljala jo bo učna pot, ki bo obiskovalce popeljala po zgodovini mesta in doživljajskem naravnem območju na prostem.
Vrnitev radarjev in dveh umetnin
Poletno vročino je dodatno podžgala tema, ki v Mariboru vedno dvigne pritisk – vrnitev radarjev.
Julija se je začelo nameščanje ohišij na prvih treh lokacijah na Čufarjevi, Gorkega in Gosposvetski, kar je marsikoga spomnilo na burno preteklost, ko so prav radarji s položaja odnesli nekdanjega župana.
Tokrat je bilo vzdušje vendarle bolj mirno, čeprav so bile naprave »le« nekajkrat tarča vandalov. Kljub negodovanju so radarji avgusta začeli neusmiljeno bliskati, občinska blagajna pa se je začela polniti na račun tistih s težko nogo.
Mariborski mestni park je letos dobil nazaj kar dveh umetnin, ki sta bili v preteklosti ukradeni. Najprej se je v park vrnila repliko doprsnega kipa Leona Štuklja, le nekaj tednov kasneje pa še kopija znamenite bronaste fontane Gobice ali Fitoliti, avtorja Vojka Štuheca.
Originalno fontano so nepridipravi odtujili že junija 2023, doprsni kip pa leto prej.
Začetek gradnje zahodne obvoznice
Sredi oktobra smo dočakali dan, ki bo šel v zgodovino mariborske infrastrukture, saj se je uradno začela gradnja prve etape zahodne obvoznice.
Celotna trasa obvoznice je razdeljena na tri faze, skupno nekaj več kot pet kilometrov dolga cesta pa se začne v krožišču v Borovi vasi in poteka pod obronki Pohorja po južni strani Razvanjskega potoka.
Zaenkrat se gradi le prvi del prve etape, vrednost prve etape pa je nekaj manj kot 20 milijonov evrov, od tega 2,4 milijona predstavljajo občinski delež, preostalo pa krije državni proračun.
Z obvoznico pa bo Maribor pridobil pomembno prometno povezavo s Koroške proti Podravju in naprej do avtocestnega omrežja v Slivnici, hkrati pa bo razbremenjeno mestno središče.
Ob koncu leta pa je po mariborskih ulicah prvič zapeljal novi električni mestni vlakec, ki je s svojo rdečo barvo postal nov simbol zelene mobilnosti.
Vlakec, ki lahko sprejme 50 potnikov, je najprej razveselil otroke iz vrtcev, od novembra pa je na voljo vsem turistom in domačinom, ki želijo mesto spoznati na bolj igriv in okolju prijazen način.
Trasa, dolga 12 kilometrov, omogoča vpogled v zgodovino, arhitekturo in zgodbe Maribora, vožnja pa traja približno eno uro.
Začne se pri Turistično informacijskem centru Maribor in poteka mimo ključnih znamenitosti, kot so Najstarejša trta, Ljudski vrt, Lent, Glavni trg in Mariborski grad.
Do sedaj je Mestni vlakec prepeljal že skoraj 5000 potnikov.
Leto začetih projektov, pridobitev in izgub
To je seveda le manjši izbor dogodkov, ki so v letu 2025 najbolj zaznamovali mariborski javni prostor in občinsko blagajno. Medtem ko so nekateri projekti, kot je zahodna obvoznica, šele na začetku svoje poti, so druge investicije v tem letu že postale del našega vsakdana.
Leto 2026 bo nedvomno prineslo nadaljevanje začetih del in nove infrastrukturne izzive, ki bodo še naprej spreminjali podobo mesta.
Po čem pa si boste vi zapomnili leto 2025 v Mariboru?
