Znamenita fontana Gobice ali Fitoliti je bila ukradena leta 2022 med obsežno obnovo parka.
Mariborski mestni park je letos dobil nazaj kar dveh umetnin, ki sta bili v preteklosti ukradeni. Potem ko je park pred nekaj tedni dobil nazaj repliko doprsnega kipa Leona Štuklja, je bila zdaj v prostor vrnjena še kopija znamenite bronaste fontane Gobice ali Fitoliti, avtorja Vojka Štuheca.
»Najbrž ni potrebno poudarjati, da kljub zadovoljstvu ob postavitvi kopije fontane, z mamo obžalujeva, da na tem mestu ni več originalne očetove skulpture, ki je verjetno za večno uničena,« je mešane občutke ob postavitvi izrazila hči avtorja originala in dedinja avtorskih pravic Mojca Štuhec.
Spomnila je, da je bila fontana ustvarjena prav za to lokacijo in je na koncu promenade stala več kot 40 let, že od samega nastanka leta 1980.
Kopija ne more nadomestiti originala
Prav ta neločljivost v celostni podobi parka je bila tudi ključni argument Mestni občini Maribor za izdelavo kopije po kraji originala leta 2022.
»Ključni argument, da so po kraji skulpture mariborski občini dali pobudo za izdelavo kopije, ni bil zgolj obžalovanja vreden način neustrezne hrambe in ravnanja z originalnim umetniškim delom, temveč dejstvo, da je s tematsko domišljenim motivom gobic, štorovk predstavljala del celostne zasnove parka in ga je zato smiselno ohraniti,« je dejala Štuhec.
Dodala je, da kopija ne more nikoli nadomestiti originala, vendar ta po njenem mnenju ohranja prvotno podobo.
Mešani občutki župana
Podobne občutke je ob svečani otvoritvi delil tudi župan Saša Arsenovič: »Mešani občutki so. Žal nam je, da originala ni več, po drugi strani pa smo veseli, da imamo tukaj novo umetniško delo. Park in tudi Gobice so del naše identitete.«
Spomnil je, da je bila kraja za mesto boleč udarec, še posebej, ker je do nje prišlo med obsežno obnovo parka.
»Žalostno je, da nekdo sploh pride na idejo, da takšno umetnost za par evrov odtuji.«
Občina je za vrnitev skulpture v prostor namenila znatna sredstva. V letu 2024 je bilo za raziskavo avtorskega sloga, pripravo glinenega modela in druge priprave zagotovljenih 27.000 evrov, letos pa je bila z livarjem podpisana pogodba v višini 42.700 evrov.
Kalup ustvarili v Ljubljani
Kalup za novo bronasto različico sta pod mentorstvom profesorja Metoda Frlica z ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje izdelala kiparja Denis Dražetić in Denis Vučko.
Frlic je pojasnil, da je bil proces zahteven in da jim je največ težav povzročalo pomanjkanje zanesljivega vizualnega materiala, s katerim bi si pomagali pri izdelavi kalupa. Kljub temu je prepričan, da sta študenta svoje delo opravila dobro.
»Malomarnost nekaterih daje priložnost drugim in to sta študenta dobro izrabila.
Mislim, da sta naredila dobro kopijo in upam, da jo boste sprejeli za original,« je dodal Frilc.
