Obiskali smo Vrtnarstvo Mrak v Kamnici.
December je čas, ko skoraj ni doma, ki ga ne bi krasila božična zvezda. Njeni barvni listi, od klasično rdečih pa vse do rožnatih, rumenih in kremnih tonov, ustvarjajo praznično vzdušje, povpraševanje pa iz leta v leto prihaja vse prej.
To se pozna tudi v Vrtnarstvu Mrak iz Kamnice. Rastlinjak, ki je bil še teden dni pred našim obiskom poln božičnih zvezd, je bil ob našem prihodu že skoraj povsem izpraznjen.
»Včasih, deset ali 15 let nazaj, so ljudje božične zvezde začeli iskati po 5. decembru. Večina jih je prišla sredi meseca.
Danes pa tempo narekujejo trgovci in je konec novembra že skoraj vse pobrano,« pripoveduje naš sogovornik Jernej Mrak, ki skupaj z bratom Primožem vodi vrtnarstvo.
Tudi med našim obiskom so kupci prihajali drug za drugim, mize z božičnimi zvezdami pa so se pred našimi očmi hitro praznile.
S sajenjem začnejo že konec julija
Letos so v Vrtnarstvu Mrak vzgojili približno dva tisoč rastlin, a so veliko večino prodali že v prvem tednu.
»S prodajo smo začeli prejšnji teden. Od takrat je šlo približno 1700 božičnih zvezd.
Včasih smo imeli veleprodajo in smo jih vozili v cvetličarne, a smo to opustili. Zdaj prodajamo izključno doma,« pojasnjuje Jernej.
Za vzgojo božičnih zvezd potrebujejo veliko časa in truda. S sajenjem začnejo že konec julija, odvisno od sorte, nato pa rastline gojijo do novembrske oziroma decembrske prodaje. Čeprav imajo v ponudbi pisane, pikaste ali rožnate barvne različice, rdeča še vedno ostaja nesporna favoritka.
»Največ jih prodamo v rdeči barvi. To je simbolika praznikov,« pravi.
Božična zvezda, ki v naravnem okolju Mehike zraste v velik grm, je v Sloveniji prisotna že več kot sto let. Najbolj prepoznaven del niso cvetovi, temveč barvni ovršni listi. Pravi cvetovi so majhni, rumeni in komaj opazni.
Kako skrbeti za rastlino?
Da pa bo v domu ostala lepa, potrebuje veliko pozornost. Idealna temperatura je med 18 in 20 stopinjami Celzija, rastlina pa ne prenese prepiha, mraza ali stoječe vode.
»Največja težava zaradi katere odpadajo listi, je presuho ozračje in pa to, da v lončku ni drenaže. Ne prenesejo tega, da stojijo v vodi,« opozarja naš sogovornik.
V času praznikov je tako treba poskrbeti za redno in skromno zalivanje, med transportom in prezračevanjem pa pazimo, da je ne izpostavljamo nizkim temperaturam.
Sezonska ponudba
Vrtnarstvo Mrak obsega približno sedem tisoč kvadratnih metrov, tradicija pa je dolga več kot pol stoletja.
»Po vojni sta se babica in dedek ukvarjala z zelenjavo. Ko so Italijani začeli subvencionirati svoje kmete, so bile njihove cene tako nizke, da se z zelenjavo ni več splačalo ukvarjati.
Oče je zato prešel na sadike rož, kjer je bila večja dodana vrednost,« pripoveduje Jernej.
Med epidemijo pa sta se z bratom odločila, da se k zelenjavi vrneta, saj sta ugotovila, da ljudje vse bolj cenijo domače pridelke, ki so okusni in kakovostni.
Danes pridelujejo predvsem solato, porom, redkvico, peteršiljem, blitvo in špinačo, poleti pa veliko paradižnika.
»Naša ponudba je sezonska, vedno pridelamo tisto, kar je takrat aktualno.«
Slovenci vse bolj prisegamo na lokalno pridelavo
Leta 2022 so tako v sklopu vrtnarije odprli Jelkino špajzo, lokalno tržnico, ki ponuja pridelke in izdelke predvsem lokalnih pridelovalcev živil.
Tam lahko tako najdete brezglutenske izdelke, kokošja jajca, kruh, širok nabor zelenjave in sadja, bučna, sončnična in ostala olja, med in medene izdelke, začimbe, mesnine in mlečne izdelke.
»Mislim, da Slovenci vedno bolj prisegamo na lokalno pridelavo. V trgovinah je veliko odpoklicev, ljudje pa iščejo kakovost. K nam prihajajo kupci iz Maribora in širše okolice,« pravi Jernej.
Na drugi strani pa je trend pri okrasnih rastlinah bolj črnogled.
»Danes so hiše zgrajene drugače kot nekoč. Včasih so imele ženske na balkonih polno rož, danes tega skoraj ni več.
Ljudje tudi nimajo časa se ukvarjati z rožami, saj je z njimi res veliko dela. Rože so postale luksuz.
Zato smo tudi začeli zmanjševati ponudbo, saj jih bodo ljudje slej ko prej prenehali kupovati.«
V vrtnarstvu sicer še vedno prodajo največ pelargonij zaradi njihove barvitosti.
