Visoki stroški dela in podfinancirani programi še vedno največji izziv bolnišnice.
Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor se je danes med drugim seznanil s poslovanjem bolnišnice v prvih devetih mesecih.
Zavod je v tem času beležil 11,7 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. Kot je povedal generalni direktor Vojko Flis, so oktobra poslovali pozitivno in pridelali dobrih 300.000 evrov presežka.
Rast prihodkov in glavni vzrok negativnega poslovanja
Realizacija prihodkov je bila v prvem devetmesečju glede na enako obdobje lanskega leta višja za skoraj 12 odstotkov.
Največji delež so predstavljali prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so sicer za dobre tri milijone evrov nižji od načrtovanih v tem času, glede na leto prej pa višji za skoraj 13 odstotkov.
Podatki o prihodkih, ki so jih uporabili za oceno poslovanja, sicer temeljijo na njihovi oceni realizacije programov v devetih mesecih, ta pa na osnovi veljavne pogodbe z zdravstveno zavarovalnico za leto 2025 in uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Glavni razlog negativnega poslovanja so še naprej visoki stroški dela in storitev, kar pa je posledica še vedno prenizko obračunanega dela v ceni zdravstvenih storitev.
Ob tem vodstvo zavoda pojasnjuje, da se bodo neustrezno financirani stroški dela, glede na finančni plan, v prihodnjih mesecih še povečevali.
Pozitiven rezultat oktobra
Pozitivna informacija prvega moža mariborske bolnišnice Vojka Flisa je, da so oktobra prvič letos beležili pozitiven rezultat, saj so ustvarili dobrih 300.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki.
Član sveta zavoda Franc Hočevar je pohvalil pozitiven trend, a mu Flis še ni mogel zagotoviti, da bo takšen trend tudi v naslednjih mesecih.
Odprta vprašanja glede božičnice in dodatkov
Odprta vprašanja glede izplačila božičnice, ki naj bi jih stala okoli 2,5 milijona evrov, so sicer razrešili, saj jim bo sredstva zagotovila država.
Neznanka pa je še sodni razplet glede dodatnega plačevanja dela v času praznikov in dela prostih dni, za kar sindikati zahtevajo poplačilo za zadnjih pet let.
Članica sveta Mojca Gornjak je tako za zdaj še ostala brez odgovora o tem, kakšen bi lahko bil rezultat ob koncu letošnjega leta.
Po hitrem izračunu predsednika sveta zavoda Marjana Mačkoška bi se izguba, v katero je za zdaj vštel tudi božičnico, približala 15 milijonom evrov.
»Ob tem je treba upoštevati, da je bilo na ravni države dejansko ugotovljeno, da sta oba klinična centra glede na letošnje dogajanje podfinancirana.
Ob božičnici gre tudi za nov plačni sistem za javne uslužbence, nenazadnje pa še vedno potekajo tudi pogovori glede pravilnega vrednotenja storitev s strani zdravstvene zavarovalnice.
Nič od tega ni v domeni vodstev zavoda, zato je pomembno ta vprašanja rešiti na sistemski ravni,« je dejal Mačkošek.
Aktivnosti za skrajševanje čakalnih dob in optimizacijo stroškov
V UKC Maribor sicer nadaljujejo z izvajanjem posebnih dodatnih programov, ki za njih ne pomenijo le dodatnih prihodkov, ampak tudi skrajševanje čakalnih dob.
Po besedah koordinatorice za čakalne sezname Adele Čolnik so v zadnjem obdobju nekoliko skrajšali čakalne dobe za tiste z napotnicami stopnje redno in hitro, malenkost pa so daljše tiste s stopnjo zelo hitro.
Tudi na odhodkovni strani so v zavodu aktivni pri optimizaciji.
Med drugim tečejo aktivnosti spremljanja porabe stroškov na bolnika, uvajajo evidenčna skladišča in izvajajo nadzor nad odrejanjem in izplačilom nadur.
Pri pogajanjih z ministrstvom za zdravje in zdravstveno zavarovalnico bodo tudi letos vztrajali, da jim pokrijejo vse tiste stroške, ki pri izvajanju programov niso pokriti.
