Po zakonodaji je v mariborski občini predpisan en ekološki otok na 500 prebivalcev. V naseljih z več stanovanjskimi objekti pa en ekološki otok na 300 prebivalcev, kadar se zbirajo papir, karton, kartonska embalaža, steklena embalaža in odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
Podjetje Snaga pa na terenu opaža, da se na vse več ekoloških otokih odlagajo odpadki, ki tja ne sodijo.
Tako so bili prejšnji teden s strani ogorčenega občana obveščeni, da je nekdo v ekološki otok na Obrežni ulici 55 odvrgel vrečo z ostanki mesa in drugimi organskimi kuhinjskimi odpadki.
Posledično je zabojnik obletaval roj muh, okrog ekološkega otoka pa se je širil neznosen vonj.
»Takšno početje je skrajno neprimerno in neodgovorno!« so ob objavi zapisali v podjetju Snaga. Ostanki mesa sodijo v črno posodo za mešane komunalne odpadke, biološki odpadki kot so zelenjava in sadje pa v rjavo posodo.
Največ kršitev v odmaknjenih naseljih
Kot pojasnjujejo v Javnem holdingu Maribor, je v mariborski občini predvidena globa za kršitev nepravilnega odlaganja 300 evrov za posameznika in 1500 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika.
Nadzor nad izvajanjem določil odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ. Največ kršitev zaznavajo na lokacijah, ki so nekoliko odmaknjene in v naseljih, kjer je življenjski standard ljudi nižji.
Najpogostejše kršitve, ki jih opažajo, so odlaganja odpadkov na nedovoljene lokacije, ki sodijo na zbirni center, kot so odpadna električna in elektronska oprema, bela tehnika in gospodinjski aparati, kosovni odpadki - sedežne garniture, posteljni vložki, pnevmatike in mešani komunalni odpadki.
V Javnem holdingu Maribor pri tem poudarjajo, da čiščenje okolice ekoloških otokov izvajajo večkrat tedensko.
»V okviru teh delovnih procesov izvajamo nadzore in sledi najdenih kršitev in kršiteljev predamo v obravnavo medobčinski inšpekciji. Izredne nadzore na kritičnih lokacijah izvajamo v sodelovanju z medobčinsko inšpekcijo,« pa še pojasnjujejo.
V smeteh najdejo tudi kosilnice in svinjske kože
Kot pojasnjujejo v Javnem hodingu Maribor, ob vsakokratnem nadzoru, ki ga skupaj z Medobčinsko inšpekcijo izvajajo večkrat letno, povprečno zaznajo od 20 do 30 kršitev.
V Mariboru se pojavlja pet do šest lokacij, kjer zelo pogosto prihaja do kršitev, kljub temu pa se število kršitev bistveno ne povečuje. Poudarjajo tudi, da se z izvajanjem svetovalnih nadzorov pri gospodinjstvih, trudijo ozaveščati in usmerjati svoje uporabnike o pravilnem ločevanju odpadkov in odgovornem ravnanju z njimi.
So pa v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov našli že marsikaj.
»V njih se znajdejo različni odpadki in zavržene stvari, ki vsekakor ne sodijo v njih - od televizorjev, kosilnic za košnjo trave do svinjskih kož,« pojasnjujejo.
Zabojnike za papir in odpadno embalažo generalno praznijo enkrat tedensko, steklena embalaža pa na štirinajst dni. Zabojnike na določenih kritičnih lokacijah praznijo tudi večkrat tedensko.
Zaradi zasedanja prometnih in urbanih površin lani iz centra umaknili zabojnike iz 15-ih lokacij
V mariborski občini pa nekatere ekološke otoke tudi ukinjajo ali prestavljajo. Kot pojasnjujejo v Javnem holdingu Maribor, je v večini primerov je šlo le za prestavitev ekoloških otokov, njihovo skupno število tako v bistvu ne odstopa.
»Izjema so območja, kjer uvajamo oziroma smo že uvedli odvoz vseh frakcij po sistemu 'od vrat do vrat'. Na teh območjih smo vse ekološke otoke umaknili,« še razlagajo. To so trenutno območja Pobrežja, Brezja in Tezenske Dobrave.
V lanskem letu pa so tudi iz centra mesta umaknili zabojnike iz 15-ih lokacij ekoloških otokov. Kljub temu zagotavljajo, da je še zmeraj zagotovljeno potrebno število ekoloških otokov v skladu z zakonodajo.
»Racionalizaciji števila ekoloških otokov na javnih površinah je bila potrebna zaradi zasedanja prometnih in drugih urbanih površin,« pojasnjujejo in dodajajo, da se nove lokacije ekoloških otokov postavljajo v novo zgrajenih večstanovanjskih naseljih.
Večina mariborskih gospodinjstev za ravnanje z odpadki plačuje dobrih 14 evrov
Cena ravnanja z odpadki za mariborska gospodinjstva je odvisna od velikosti posod in frekvence odvoza.
Javni holding Maribor pojasnjuje, da sta najbolj pogosti varianti posod, ki jo imajo gospodinjstva:
- 120-litrska posoda za mešane komunalne odpadke, MKO (črna posoda) / odvoz na tri tedne in
- 120-litrska posoda za biološke odpadke, BIO (rjava posoda) / tedenski odvoz v poletnem času in 14 dnevni odvoz v zimskem času.
Za omenjeno velja končna cena 14,32 evrov na mesec, od tega 11,42 evrov za MKO in 2,90 evrov za BIO odpadke.
Cena zajema celovito ravnanje z odpadki v gospodinjstvu; zbiranje MKO, zbiranje BIO, zbiranje papirja, steklene in odpadne embalaže na zbirnem mestu oziroma ekološkem otoku, zbiranje odpadkov na zbirnem centru, zbiranje nevarnih odpadkov na premični zbiralnici dvakrat letno ter možnost oddaje kosovnih odpadkov po naročniškem sistemu enkrat letno. Prav tako cena zajema obdelavo in odstranjevanje zbranih odpadkov.
Cene ostajajo enake vsaj do pomladi
Zadnja podražitev ravnanja z odpadki je bila z marcem 2020. Cena je za gospodinjstva s 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke in 120-litrsko posodo za biološke odpadke ostala enaka, spremenila pa se je frekvenca odvoza mešanih komunalnih odpadkov na tri tedni, v skladu s poenotenjem cen z ostalimi občinami, kjer Snaga izvaja službo ravnanja z odpadki.
Kot še pojasnjujejo, obstoječe cene ostajajo v veljavi najmanj do pomladi 2023.
»Glede na drastičen dvig inflacije, dražitve energentov in posledično povečan dvig stroškov ni realno pričakovati, da se v prihodnosti storitev odvoza odpadkov ne bo podražila,« še dodajajo.
Starejše novice
