Sinoči se je v Mariboru dogodil otvoritveni dogodek letošnjega projekta Odlični v znanosti.
Sinoči se je v Mariboru v seriji šestih dogodkov odvil prvi letošnjega projekta Odlični v znanosti, ki ga že šesto leto zapored pripravlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Namen projekta, kar je v uvodni predstavitvi pojasnil tudi direktor Jozsef Györkös, je popularizirati znanost – predstaviti najvidnejše dosežke relativno zapletene stvari na zanimiv in razumljiv način, ki bo ustrezen širši javnosti, saj tako agencija omogoči vpogled v delovanje in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela pri nas.
Izbor dosežkov, ki so jih predstavili slovenski znanstveniki in znanstvenice s področja biotehniških ved na otvoritvenem dogodku, je opravil znanstvenoraziskovalni svet za biotehniške vede, pod predsedstvom Hojka Kraigherja z Gozdarskega inštituta Slovenije. Hkrati je bil sinočnji dogodek vključen tudi v program Evropske noči raziskovalcev, pri organizaciji pa so sodelovali tudi z Univerzo v Mariboru.
Izsledki znanstvenikov in znanstvenic
Znanstvenik Miha Krofel je predstavil dosežek s področja ukrepov za preprečevanje napadov zveri na domače živali, saj so v prestižni znanstveni reviji raziskovalci na to temo objavili pregleden članek, ki je pokazal, da upravljavske prakse v Severni Ameriki in Evropi pogosto temeljijo na nepreverjenih ali neučinkovitih metodah, poroča STA.
Nato je Tomislav Levanič predstavil, kako so raziskovalci s pomočjo metod modeliranja uspeli izluščiti klimatske informacije v branikah in rekonstruirati klimo v preteklosti, s tem pa pridobili informacije o preteklem odzivu in odzivnih sposobnostih dreves. Kar pomeni veliko pomoč gozdarjem pri načrtovanju ustreznega gospodarjenja z gozdom, družbi pa številne koristne in pomembne funkcije gozda še naprej.
Sektor prašičereje v Evropski uniji ukinja tradicionalno rejsko metodo. Je poročal znanstvenik Martin Škrlep. Šlo je za problematiko kirurške kastracije pujskov, ki se je izvajala zaradi preprečevanja neprijetnega vonja mesa, kar pa je predstavljalo težave zaradi spremenjenih lastnosti surovine za nadaljnjo predelavo, še posebej za proizvode višje kakovosti – pršut ali druge tradicionalne mesnine.
Maja Mikulič Petkovšek je predstavila raziskavo o razlikah v vsebnosti sladkorjev, organskih kislin, skupnih fenolov in antioksidativne aktivnosti med tremi različnimi vrstami bezga ter sedmimi medvrstnimi križanci, katere izsledke pa je mogoče uporabiti v žlahniteljske namene pri pridobivanju novih sort, v prehranski in pa farmacevtski industriji.
Tako je še Nataša Tozon spregovorila o zdravljenju tumorjev z elekrokemoterapijo in gensko terapijo pri psih, saj sta se izkazali kot uspešni in varni terapiji pri predvsem prevelikih za kirurško odstranitev tumorjih oziroma tistih, ki se na kemoterapijo ne odzovejo.
Biotehnologinja Ines Mandič Mulec pa je predstavila študijo, ki prvič razkrije molekularne mehanizme sorodstvenega razlikovanja, kar je pomembno za razvoj naprednejših biognojil, odkrivanje protimikrobnih učinkovin in za razumevanje dinamike bakterijskih populacij.
