Danes so v Minoritih podelili Glazerjeve nagrade. Nagrado za življenjsko delo je letos prejela enologinja Maja Godina Golija.
V Mariboru je potekala slovesna podelitev Glazerjevih nagrad, najvišjih priznanj Mestne občine Maribor na področju kulture. Nagrade, ki jih mesto podeljuje že od leta 1987, izpostavljajo izjemne dosežke na različnih umetniških in kulturnih področjih.
Kot je poudaril župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ostajajo Glazerjeve nagrade pomemben simbol priznanja tistim, ki s svojim delom soustvarjajo kulturno podobo mesta:
»Maribor danes spreminjamo, prenavljamo staro mestno jedro in ga odpiramo ljudem. Ob vseh teh spremembah pa ostaja naš največji izziv, kako ustvariti okolje, kjer bodo mladi videli priložnost in si tukaj ustvarjali svoj dom. S svojim delom ne ustvarjate le umetnosti, ampak tudi odnos do prostora, do mesta in do ljudi. Zato vam danes izrekam priznanje s spoštovanjem in hvaležnostjo.«
Nagrada za življenjsko delo etnologinji Maji Godina Golija
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je letos prejela etnologinja, profesorica in znanstvena svetnica Maja Godina Golija. Komisija je nagrado utemeljila z njenim dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem kulturne dediščine Maribora ter širšega urbanega prostora.
»Maja Godina Golija je z raziskavami Maribora na širokem polju od znanstvenih do aplikativnih raziskav vzbudila zanimanje najširšega kroga Mariborčanov za dotlej manj znane preteklosti našega okolja. Njene objave so spodbudile vrsto nadaljnjih raziskav, ki so pripeljale do tega, da Maribor danes velja za etnološko najbolj raziskano slovensko urbano okolje,« so zapisali v odboru.
Ob nagradi za življenjsko delo so podelili tudi Glazerjeve listine za posamezne vrhunske dosežke. Prejemniki listin so gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist, prevajalec in avtor glasbeno-gledaliških projektov Jure Ivanušič, pisatelj, prevajalec in urednik Tomo Podstenšek ter nekdanja direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar.
Kakšen odnos imamo do etnološkega raziskovanja?
Ob podelitvi je Godina Golija izrazila hvaležnost za prepoznan trud in poudarila pomembnost zavedanja naše preteklosti. Povedala je tudi, da Maribor po njenem nima dovolj sistemske skrbi za etnološko dediščino, torej premalo strokovnjakov, premalo institucij in premalo resnega odnosa do tega področja:
»Etnološko raziskovanje je pogosto pojmovano kot področje dela, za katero ne potrebuješ posebnega znanja, in ki ga lahko opravljajo vsi, ki imajo nekaj veselja do zbiranja starih predmetov, pripovedi in poročevanja o preteklosti.«
