19. november je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan stranišč. Skoraj polovica človeštva nima ustreznih toaletnih prostorov.

Urejene sanitarije bistveno vplivajo na izboljšanje splošnih higienskih in posledično tudi zdravstvenih razmer, saj pomembno prispevajo k zmanjšanju pojavov številnih kužnih bolezni, ki v svetu še vedno zahtevajo ogromno življenj, so zapisali na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Neustrezne sanitarne razmere vzrok številnim smrtim

Neustrezne sanitarne razmere so namreč glavni vzrok za številne črevesne bolezni in naj bi po ocenah vsako leto povzročile približno 432.000 smrti. 

Pravico do vode in sanitarij je Generalna skupščina Združenih narodov priznala za eno od osnovnih človekovih pravic leta 2010, 19. november pa je za svetovni dan stranišč razglasila leta 2013. S tem je želela podpreti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu.

Razmere v Sloveniji se izboljšujejo 

V Sloveniji se je stanje na tem področju v zadnjih desetletjih zelo izboljšalo. To po podatkih Statističnega urada republike Slovenije kažejo tudi podatki iz popisov prebivalstva in stanovanj.

Leta 1981 je 75 odstotkov prebivalcev imelo stranišče v stanovanju, leta 1991 je bilo takih 98 odstotkov prebivalcev, leta 2018 pa že 98 odstotkov. 

Največ stanovanj s straniščem zunaj stanovanja v Prekmurju

Vendar pa je kljub temu v Sloveniji še vedno brez notranjega stranišča skoraj 20.000 naseljenih stanovanj. 

Delež prebivalcev v stanovanjih z notranjim straniščem v občini Maribor znaša 98,4 odstotka, na Ptuju 98,2 odstotka, v Rušah 98,9 odstotka v Slovenski Bistrici pa 98,1 odstotka.

Nekoliko manjši odstotek ima občina Hoče - Slivnica, in sicer 93,4 odstotka, Hajdina, 93,8 odstotka, Videm, 93 odstotkov in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, 91,6 odstotka.

VIR: Statistični urad Republike Slovenije

Največji delež prebivalcev, živečih v stanovanjih brez notranjega stranišča, je bil v pomurski statistični regiji, in sicer 5-odstoten ali 5.200 stanovanj.
 
Občine z najvišjimi deleži prebivalcev, ki so živeli v stanovanjih brez notranjega stranišča, so bile:

  • Hodoš (70 ali 24 odstotkov), 
  • Gornji Petrovci (240 ali 12 odstotkov) 
  • Zavrč (170 ali 12 odstotkov). 

V gorenjski statistični regiji so bile razmere s tega vidika najugodnejše; tam je v 2018 v stanovanjih brez notranjega stranišča živelo 2.400 ali 1 odstotek prebivalcev.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Čuk (nepreverjen)

Imajo pa centralno ogrevanje .

mariborčanka (nepreverjen)

Bolje je če se vserješ zunaj, manj smrdi in obenem še opraviš gnojenje !!

In reply to by Čuk (nepreverjen)

prekmurec75 (nepreverjen)

banditi zakaj brisete komentaarje ali vas je sram kot oblast v kaki revscini zivijo drzavljani Slovenije

Starejše novice