Sadjarji in vinogradniki se na vse pogostejše vremenske skrajnosti pripravljajo s podporo intervencije IRP16.
Vremenske skrajnosti so za sadjarje in vinogradnike vse večji izziv. Toča lahko v nekaj minutah poškoduje pridelek, spomladanska pozeba prizadene cvetove in mlade poganjke, daljša sušna obdobja pa vplivajo na količino in kakovost pridelka.
Skupna kmetijska politika 2023–2027 zato med drugim podpira naložbe, s katerimi lahko kmetijska gospodarstva povečajo odpornost trajnih nasadov na posledice podnebnih sprememb.
V slovenskem Strateškem načrtu SKP 2023–2027 je temu namenjena tudi intervencija IRP16 – Naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih.
Med podprtimi rešitvami so na primer mreže proti toči, zaščita pred pozebo ter namakalni sistemi in oprema za oroševanje. Namen takšnih naložb je zmanjšati škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer in povečati odpornost kmetijskih gospodarstev.
Od odpravljanja posledic k pripravi
Ko pride močna nevihta s točo ali pozeba, je škoda v sadovnjaku oziroma vinogradu lahko velika. Namen intervencije IRP16 pa ni zgolj odpravljanje posledic vremenskih ujm.
V ospredju je predvsem preventiva oziroma pravočasna priprava kmetijskih gospodarstev na vse pogostejše vremenske skrajnosti.
Zaščita trajnih nasadov, učinkovitejše namakanje in sistemi oroševanja lahko zmanjšajo tveganje, da bi en sam vremenski dogodek ogrozil večji del letnega pridelka.
Bolje pripravljena kmetija lahko vremenska tveganja lažje obvladuje, hkrati pa bolj zanesljivo načrtuje pridelavo in prihodnje sezone.
Mreže proti toči, namakanje in oroševanje
Intervencija IRP16 podpira več različnih vrst naložb, ki so povezane s prilagajanjem trajnih nasadov podnebnim spremembam.
Med njimi je postavitev mrež proti toči oziroma fotovoltaičnih panelov, ki jih nadomeščajo, pa tudi ureditev intenzivnih trajnih nasadov in travniških sadovnjakov.
Podpora je namenjena tudi posodobitvi zasebnih namakalnih sistemov ter nakupu oziroma posodobitvi opreme za namakanje in oroševanje.
Takšne naložbe imajo skupen cilj – povečati odpornost kmetijske pridelave na razmere, ki jih kmet ne more nadzorovati.
Kdo lahko pridobi podporo?
Intervencija je razdeljena na dve podintervenciji.
Podintervencija A je namenjena naložbam kmetij, medtem ko je podintervencija B namenjena pravnim osebam in samostojnim podjetnikom.
Osnovna stopnja podpore znaša 50 odstotkov upravičenih stroškov.
Predvidena so tudi zvišanja podpore, med drugim za kmetijska gospodarstva na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in za mlade kmete.
Za kmetijska gospodarstva, ki so pretežno usmerjena v ekološko kmetovanje, lahko stopnja podpore znaša 75 odstotkov upravičenih stroškov.
Odpornejši nasadi pomenijo manj negotovosti
IRP16 se navezuje na specifični cilj SO4 Skupne kmetijske politike, ki je namenjen blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, izboljšanjem sekvestracije ogljika in trajnostno energijo.
Pri trajnih nasadih je prilagajanje še posebej pomembno, saj sadovnjak ali vinograd predstavlja dolgoročno naložbo, posledice vremenskih ekstremov pa se lahko poznajo več sezon.
Bolj odporen nasad pomeni manj negotovosti za kmetijo in zanesljivejšo pridelavo hrane.
Kmetijstvo, pripravljeno na prihodnost
Prilagajanje podnebnim spremembam bo pomemben del razvoja evropskega in slovenskega kmetijstva tudi v prihodnjih letih.
Vizija do leta 2040 je usmerjena v privlačen, konkurenčen, odporen in prihodnosti prilagojen kmetijski sektor.
Naložbe v zaščito nasadov, namakanje in druge ukrepe prilagajanja tako niso pomembne samo ob naslednji nevihti ali sušnem obdobju. Kmetijam omogočajo, da lažje načrtujejo proizvodnjo, zmanjšujejo tveganja in dolgoročno ohranjajo konkurenčnost.
*Video je nastal v okviru projekta AgriReveal.
