Z uporabo aplikacije in zapestnice do kakovostnejšega spremljanja po zdravljenju raka.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so v okviru evropskega projekta Persist opremili 40 oseb, ki so preživele raka dojke ali raka debelega črevesa in danke, z aplikacijo za mobilne telefone in zapestnico, prek katerih podrobneje spremljajo njihovo stanje.

Nadejajo se, da jim bodo s tem lahko zagotovili kakovostnejšo obravnavo po zdravljenju.

V celotno raziskavo vključenih 160 bolnikov

Na podlagi obdelave velikih podatkov in uporabe umetne inteligence se v okviru projekta, ki se hkrati izvaja v štirih evropskih državah, razvija inovativen koncept spremljanja in podpore bolnikom po zdravljenju za rakom s pomočjo pametnih rešitev.

V celotno raziskavo je vključenih 160 bolnikov, in sicer 40 v vsaki državi, je na današnji novinarski konferenci pojasnil namestnik predstojnice oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Matej Horvat.

Projekt se osredotoča na bolnike, ki so preživeli raka dojke ter raka debelega črevesa in danke.

Ti vrsti raka sta bili izbrani zaradi sorazmerno visoke pojavnosti in stopnje preživetja, kar pomeni relativno veliko preživelih prebivalcev, katerih spremljanje bi bilo mogoče izboljšati.

»Želja je, da bi bolniki živeli čim bolj kakovostno življenje. Pomagamo jim lahko na različne načine, med drugim z aktivnejšim sledenjem,« je dodala predstojnica oddelka Maja Ravnik.

Pojasnila je, da prebolevniki trenutno prihajajo v bolnišnico na občasne preglede, vendar lahko takrat ocenijo le njihovo trenutno stanje. Z omenjenim projektom se nadejajo, da bodo dobili dodaten vpogled v bolnikovo splošno počutje, način življenja in zdravstveno stanje ter tako morda hitreje opazili, če se bolezen ponavlja.

»Niso namreč pomembni samo fizični simptomi, ampak tudi psihični simptomi in socioekonomsko stanje bolnikov po koncu zdravljenja,« je povedal Horvat.

Kaj beleži aplikacija?

Prebolevnikom, ki so vključeni v raziskavo, so spomladi lani razdelili aplikacije za mobilne telefone in zapestnice, ki beležijo osnovne podatke, kot so krvni tlak, utrip, število korakov in kakovost spanca.

Bolniki prav tako odgovarjajo na različne vprašalnike in se snemajo, zbrani podatki pa se nato shranjujejo na skupno platformo, ki jo potem analizirajo zdravstveni delavci, je pojasnil Izidor Mlakar z Univerze v Mariboru.

Na podlagi teh analiz ne morejo neposredno spreminjati zdravstvene obravnave posameznika, lahko pa ga pozovejo na dodaten pregled. Eden od namenom pilotnega projekta je tudi preveriti, koliko je še primerno bolnika obremeniti s takšnimi zbiranji podatkov.

»Pacientom zelo veliko pomeni že dodatni stik z zdravstvenimi delavci,« je povedal Horvat.

Kot omenjeno, gre za pilotni projekt, medtem ko bi bilo treba za splošno klinično uporabo narediti še širšo raziskavo. S tem projektom želijo v prvi vrsti ugotoviti klinično uporabnost in tehnično izvedljivost takšnega zbiranja podatkov. Podatke bodo zbirali do jeseni letos, zatem sledi analiza rezultatov.

Projekt Persist se bo izvajal do februarja 2023 in ga v celoti financira Evropska unija v okviru programa Horizon 2020 v višini več kot pet milijonov evrov.

V Univrzitetnem kliničnem centru Maribor je sicer danes prevzela položaj novoimenovana strokovna direktorica Nataša Marčun Varda. Prejšnjemu strokovnemu direktorju Matjažu Vogrinu bi sicer mandat iztekel 20. aprila, a ker je predčasno odstopil, je morala strokovna direktorica predčasno zavihati rokave.

Starejše novice