Bili smo na debati stranke Vesna o decentralizaciji Slovenije.
Stranka Vesna je v Vetrinjskem dvoru organizirala debato o decentralizaciji. Skupaj z govorci in udeleženci so iskali odgovor na vprašanje, kaj Mariboru zmanjka »zdaj in takoj« na poti do večjih razvojnih možnosti?
Kako centralizirana je zares Slovenija? In kaj bi morali narediti, da jo decentraliziramo?
Le sedem odstotkov delovnih mest v Mariboru
Moderator Miha Lovše je uvodoma navedel nekaj iztočnic. V Sloveniji je 26 odstotkov vseh delovnih mest v Ljubljani in vsak dan se iz drugih statističnih regij na delovno mesto v Osrednjeslovensko regijo pripelje 100.000 ljudi, kar je glavni razlog za prometne zastoje na avtocestah. V Mariboru je le sedem odstotkov vseh delovnih mest.
Potovanje z vlakom med Mariborom in Ljubljano traja v najboljšem primeru dve uri, v najslabšem pa 2 uri in 53 minut, z dvema prestopoma.
V mestih, ki niso Ljubljana, doživljajo politično, gospodarsko in kulturno mrtvilo in posledično počasnejši razvoj Slovenije ter slabše izkoriščanje potencialov in priložnosti.
Visokokakovostna in razvojna delovna mesta se selijo v prestolnico, podjetniška aktivnost pa zamira (zadnji primer Nova KBM).
O ekonomski moči in pooblastilih
Mariborski podžupan Samo Peter Medved je prepričan, da Mariboru manjka ekonomska moč.
»Manjka moč gospodarstva, moč podjetništva in delovna mesta z dobrimi plačami. Manjka res pravo gospodarstvo, močno podjetništvo, kjer nismo dobri,« je izpostavil.
In dodal, da imamo ustavo, v kateri so zapisane pokrajine, niso pa ustanovljene. »Ne poznam države v Evropski uniji, ki teh pokrajin nima, ustavo bi morali spoštovati. Kako prisiliti politiko v to, pa je ključno vprašanje,« pravi Samo Peter Medved.
Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Kočevja, je menil, da bi o (de)centralizaciji morali govoriti več, pa tudi narediti kaj. Po njegovem je težko razviti periferijo, ker lokalne skupnosti ne morejo odločati o sebi, kot bi hotele.
»Odločevalci ljubosumno čuvajo svoja pooblastila. Tudi sistem deluje gravitacijsko. Tam, kjer je več, se tja lepi še več. V tem procesu načrtovanja porabe virov iz strani Evropske unije smo lokalne skupnosti vključene čisto na koncu. Ko je že vse razdeljeno, nas vprašajo, ali se s tem strinjamo. Teh trendov ne zmoremo obrniti,« meni Prebilič.
Nujno je povezovanje
Žan Jan Oplotnik, profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, pa je opozoril, da nam manjka videnja o tem, kaj vse imamo. Po njegovem je pomembna tudi okolica Maribora.
»Povezovanje z okolico je pomembno. Ta okolica mora dihati z mestom. Potem je to lahko močnejše meste. Nadalje, živimo v informacijski družbi in ta družba nas povezuje. V Mariboru bi lahko imeli veliko podjetij, ki bi poslovala na daljavo. Eno malo podjetje iz Maribora lahko dela po celem svetu. Banka je sicer zdaj šla, je pustila luknjo, ampak mi lahko pokažemo, kaj še imamo,« pravi Oplotnik.
»To je strankarski centralizem«
Rudolf Moge, nekdanji poslanec in častni občan Maribora, je dejal, da je centralizacija problem, ki najbolj žuli Slovenijo.
Spomnil je na to, da smo leta 2012 spremenili ustavo z namenom, da bi ustanovili pokrajine. Naši sosedje, pravi, imajo regije, župnije, dežele, mi pa nimamo nič.
»V Sloveniji je centralističen sistem, ki ga obsojam, ker ga politika ni uspela razbiti. Slovenijo smo razdelili na dve kohezijski regiji, to pa je le orodje v rokah vlade in poslancev, da celo državo preko tega mehanizma izžemajo. Sramota je, na kak način se razvija glavno mesto, in sramota je, kam smo padli v Mariboru. Vzeli so nam vse, kar je vrednega, od zavarovalnice do banke. Razlike se niso popravile, prepuščeni smo na milost ali nemilost tujega kapitala,« pravi Moge.
Kljub temu da so v državnem svetu sprejeli zakon o pokrajinah, so ga v parlamentu pospravili v predal, dodaja Moge.
V državi tako po njegovem vlada strankarski centralizem. »Ljudje podpirajo spremembe, poslanci pa nočejo niti slišati o tem, čeprav so naši predstavniki,« zaključuje Moge.
