Da bi ljudem na podeželju zagotovili vsaj približno podoben standard kot v prestolnici, se številne občine ne ustavljajo pri cestah in košnji zelenic – posegajo tudi po razpisih, štipendijah, spodbudah za podjetnike in celo žepninah za mlade.
Med prvimi so se za žepnine odločili v občini Rače - Fram, kjer vsako leto približno 500 dijakom in študentom razdelijo kar 300.000 evrov.
»Mi na tak način spodbujamo dijake in študente, da se izobražujejo in želimo, da jih čimveč, predvsem študentov, zaključi študij. Zagotovo je to dobra naložba,« pravi župan občine Rače - Fram Samo Rajšp.
Za 60 evrov mesečne žepnine v občini Rače - Fram zadošča le potrdilo o vpisu in stalno prebivališče.
Žepnina samo za tiste, ki prispevajo k razvoju skupnosti
V Kidričevem so nekoliko strožji, saj 30 evrov žepnine na mesec pripada le tistim mladim, ki so dejavni v društvih in domači skupnosti.
»Prvi namen je, da spodbudimo društva in mlade, da so aktivni v domačem okolju, da pripomorejo k naši skupnosti. Drugi namen pa je, da mladi spoznajo, da denar ne raste na drevesu in da si ga je potrebno na nek način zaslužiti,« razlaga direktor občinske uprave občine Kidričevo Damjan Napast.
Občina z razpisi podpira naložbe v osnovna sredstva podjetij
Za 150 žepnin občina Kidričevo nameni okoli 50 tisoč evrov, približno toliko pa namenijo tudi za pomoč malim podjetjem, ki jim pokrijejo do polovico naložbe v opremo in stroje.
»Prijavljajo se nam od malih espejev do dokaj velikih storitvenih podjetij, v večini pa gre za nakup osnovnih sredstev, torej za neka sredstva, ki jih naša komisija preveri, če so potrebna za delovanje oziroma za osnovno dejavnost podjetja,« še dodaja Napast.
»Nismo enaki Mestni občini Ljubljana ali pa občini Hodoš«
Občina Hoče - Slivnica namenja skoraj 40.000 za posodabljanje in naložbe na kmetijah, tudi za predelavo in trženje kmetijskih izdelkov.
Župan Marko Soršak meni, da s takšnimi spodbudami, štipendijami in subvencijami za samozaposlitev zapolnjujejo vrzel, ki je državni razpisi ne pokrijejo.
»Statistika vedno nekoga zgreši in verjamem, da tudi naši razpisi nekoga zgrešijo. Gre za nek ukrep, ki uravna tisto, kar določi država in kar je dejansko pri nas, saj seveda nismo enaki Mestni občini Ljubljana ali pa občini Hodoš,« pravi Soršak.
Ko osnovne naloge niso dovolj za enakomerne pogoje
Župani na spodbude gledajo kot na odziv na centralizacijo države in prizadevanje, da bi vsaj nekoliko dohajali razvoj osrednje Slovenije.
Samo z izvajanjem osnovnih nalog občin namreč enakomernega razvoja ni mogoče doseči, so prepričani.
»Nekako smo ostale občine prisiljene k temu, da na vse načine pomagamo našim občanom, da čimbolj izenačimo pogoje in standard bivanja, da ne rečejo v Ljubljani pa imajo neprimerno boljši standard, mi pa ne,« razlaga Rajšp.
Štipendije kot vez med mladimi in domačim krajem
Župan občine Hoče - Slivnice ob tem opozarja na vsakdanjo težavo številnih prebivalcev, ki zaradi službe odhajajo v prestolnico.
»Dosti ljudi žal dela v Ljubljani. V zadnjih mesecih vemo, da lahko gre štiri, pet, mogoče tudi šest ur le za prevoz. Prav je, da imajo tukaj možnosti, tudi dijaki in študenti so na osnovi štipendij bolj vezani na kraj in ostanejo tukaj,« še pravi Soršak.
Občinski razpisi tako niso le razdeljevanje denarja, v številnih krajih pomenijo poskus, da bi ljudem zunaj Ljubljane omogočili primerljive pogoje za življenje, delo in prihodnost.
