Mariborčani spregovorili: Koliko jih podpira zdravniško stavko? Mnenja več kot presenetila

Zdravstveni sistem v Sloveniji se sooča z velikimi izzivi in težavami, ki vplivajo na kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za paciente. 

Eden od teh izzivov je tudi nezadovoljstvo zdravnikov in zobozdravnikov, ki so se odločili za stavko, ki traja že od 15. januarja. V ponedeljek se je tako začel že peti teden stavke, s čimer je postala najdaljša v zgodovini države.

Stavkajoči zahtevajo od vlade, da izpolni svoje zaveze iz že podpisanih sporazumov, ki se nanašajo na plačno ureditev, karierne poti, standarde in normative ter vključitev zdravnikov v oblikovanje reforme zdravstvenega sistema.

Vlada pa meni, da je ponudila ustrezno rešitev za odpravo plačnih nesorazmerij in da je treba nadaljevati pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo.

Ker ima stavka zdravnikov in zobozdravnikov veliki vpliv tudi na paciente, smo se zato odločili preveriti, ali naši bralci podpirajo stavko zdravnikov ali zobozdravnikov. Poglejte, kaj smo ugotovili.

Od opravljanja le nujnih storitev do preklicev za nadurno delo

Po bolnišnicah in zdravstvenih domovih po državi se nadaljuje stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki se je začela v ponedeljek, 15. januarja. 

Stavko spremljajo odpovedi in prenaročanje terminov nenujnih zdravstvenih storitev za posameznike med 18 in 65 letom.

V času stavke namreč zdravniki izvajajo le nujne oziroma tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Zdravstvene storitve izvajajo le za otroke do 18. leta starosti ter bolnike starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki, sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani, niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije prejšnji teden sprejel sklep, s katerim so zaposleni vodstvom zdravstvenih zavodov začeli predajati preklice soglasij za nadurno delo.

Zdravniki bodo tako po besedah predsednika sindikata Damjana Polha delali največ 48 ur na teden. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. Umiki soglasij v obeh kliničnih centrih bodo sicer v veljavo stopili po 30 dneh, v začetku marca.

Zaradi stavke številne odpovedi pregledov ter operacij

Stavka zdravnikov in zobozdravnikov pomembno vpliva tudi na paciente. Ker zaposleni do preklica opravljajo le nujne storitve, je namreč veliko bolnikov že ostalo brez naročenih pregledov, operacij in drugih storitev.

Med najbolj prizadetimi skupinami pacientov so tisti, ki čakajo na odložljive, a pomembne storitve, kot so preventivni pregledi, diagnostika, rehabilitacija, zobozdravstvene storitve in kronična terapija.

Stavka zdravnikov in zobozdravnikov je ne nazadnje dodatno obremenila že tako prenapolnjene urgentne službe, ki morajo prevzemati nujne primere, ki bi jih lahko rešili v ambulantah. To pomeni daljše čakalne dobe in slabšo kakovost oskrbe.

Rezultati ankete

V skupnosti se pojavljajo različna mnenja o stavki zdravnikov in zobozdravnikov, pri čemer nekateri izražajo podporo stavkajočim, medtem ko drugi izražajo frustracije zaradi stavke, tudi zaradi zmanjšane dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Ker negotovost glede prihodnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji ostaja pereča tema med prebivalci, nas je zanimalo, ali bralci podpirajo trenutno še vedno trajajočo stavko zdravnikov in zobozdravnikov.

Takšni so rezultati.

V anketi je sodelovalo 3969 udeležencev oziroma bralcev. Pri tem jih je 472 oziroma 11,89 odstotka glasovalo, da stavko zdravnikov in zobozdravnikov podpirajo, 3435 bralcev oziroma 86,55 odstotka, da stavke ne podpirajo, 62 oziroma 1,56 odstotka posameznikov pa je glasovalo, da so neodločeni.