Robert Golob ostro proti trenutni vladi: To ni desničarska politika, to je fašizem

Na današnji javni tribuni v ljubljanskem Kinu Šiška so v sklopu gibanja Bodi sprememba sodelovali:

nekdanji predsednik uprave družbe Gen-I Robert Golob, soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev Ivan Gale, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, penolog Dragan Petrovec, nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki Mirta Koželj in Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.

Zbrani so naslovili problematike, povezane s tem, v kakšnih razmerah trenutno živimo v Sloveniji, temeljno vprašanje dogodka pa je bilo: V kakšni državi hočemo živeti?

Skozi problematiziranje več aspektov trenutnega stanja so jasno izrazili nestrinjanje s trenutno oblastjo.

Država brez morale, zakonov in ustave?

Uvodoma je nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki Mirta Koželj izpostavila: »Čas je, da se začnemo odkrito pogovarjati o vseh dilemah in izzivih današnjega časa. Kakšen je srčni utrip Slovenije? Mislim, da imamo aritmijo.«

Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo je dodal: »Trenutno stanje je opustošenje vseh državnih institucij, plenjenje tistega, kar se še da. Ni morale, zakonov, ustave.«

Nekdanji predsednik uprave družbe Gen-I Robert Golob je trenutno stanje ostro opisal: 

»Ugled države nam je uspelo v zelo kratkem času uničiti. Početje s strani vlade, ki smo mu priča, ni desničarska politika na nivoju zrele zahodne države. To ni desničarska politika, to je fašizem. Čas je, da jih naženemo stran od naših organov upravljanja. Izženimo strah in vrnimo ljudem upanje. To je naša dolžnost.«

Nedopustni pritiski na računsko sodišče

S številnimi pritiski s strani vlade, ki smo jim priča v zadnjem času, se sooča tudi računsko sodišče. 

»Napadi države so brutalni, neusmiljeni, konstantni, trajajoči že leto dni. Če vsakdo, ki poskuša objektivno delati, podvržen brutalnemu medijskemu masakru z namenom utišanja, nam bo počasi zaupanje v državo erodiralo,« je poudaril direktor računskega sodišča Tomaž Vesel.

Dodal je: »Politika je postala impotentna v smislu sprejemanja odločitev. Obenem pa smo priča popolni politizaciji družbenih sistemov in sistemov, ki politizacije sploh ne bi smeli srečati.«

»Vladajoči ustavo vidijo kot priročnik«

Ivan Gale, nekdaj zaposlen kot vodja splošne službe na zavodu za blagovne rezerve, ki je bil lani po razkritju nepravilnosti, povezanimi z afero maske, odpuščen, je izpostavil:

»Živimo v državi, kjer se bojijo žvižgači, namesto da bi se bali tisti, o katerih žvižgači spregovorijo. Vladajoči ustavo vidijo kot nek priročnik, ne pa pravni akt.«

Energetski boni kot sredstvo zastraševanja?

Zbrani so se dotaknili tudi podražitve energentov, ki je v zadnjem času večino precej močno udarila po žepu. A najhujše šele prihaja, izpostavlja Golob: 

»Ves svet je v inflacijski spirali. To je posledica zdravstvene krize in tudi povečanega povpraševanja. To se bo prelilo na končno ceno za uporabnika. Prelivanja so se šele začela. Uporabniki bodo to najbolj občutili januarja in februarja. Politiki načrtno ne želijo pravočasno ukrepati. Stiske so tu že danes, najhujše pa šele prihaja.«

Zaradi podražitve energentov so cene toplote v Ljubljani poskočile za približno 50 do 60 odstotkov. Z ministrstva za infrastrukturo so v začetku decembra sporočili, da bodo zaradi podražitev uvedli energetske bone. Golob potezo komentira:

»Uvedba bonov za elektriko po podražitvah je načrtno dejanje politike. Da se jih boš še malo bolj bal. Da boš še malo bolj tiho. Najprej dvignejo ceno, nato pa ponujajo miloščino.«

Veliko zadolževanje in stanovanjska kriza

Vesel je izpostavil, da je zadolževanje vlade zaskrbljujoče.

»Slovenija je v covid krizo vložila dodatnih 4,6 milijarde evrov. Nekateri dodatki so bili precej nepotrebni. Namesto da bi ta sredstva vložili na izhod iz krize, so si poskušali nabrati politične točke. Približujemo se 40 milijardam evrom zadolžitve. Dolg Slovenije je precej problematičen. Če pride kakšna druga kriza, bodo stroški zadolževanja zelo visoki,« je dejal.

Govorci so izpostavili tudi stanovanjsko problematiko, o kateri se govori že zelo dolgo, spremeni pa se bolj malo.

»Ne govorimo o nadstandardnih stanovanjih, v resnici so nadstandardne predvsem cene,« se je pošalil Gale in dodal:

»Trenutna generacija, stara od 25 do 40, je na tem področju žrtvovana. Že 20 let poslušamo, da je to problem, s katerim se je treba spopasti. Zgodi se nič.«

Povedal je, da ga stanje ne čudi, saj po njegovem mnenju Slovenija za reševanje stanovanjske politike namenja odločno premalo denarja.

Epidemija kot sijajna priložnost za obvladovanje ljudi

Povezovalec pogovora, novinar Primož Cirman, je izpostavil, da je epidemija koronavirusa močno povečala razlike med Slovenci. 

»Epidemija je do golega razkrila prvo namero vlade. In to je seveda bogatenje. Takoj se je pokazala tudi sijajna priložnost obvladovanja ljudi. Po zakoniti in nezakoniti poti. Vladanje z odloki pomeni zlorabo oblasti. To je v teoriji mednarodnega prava uveljavljen izraz,« je bil oster Petrovec.

Povedal je, da ni tako naiven, da bi verjel, da bo kakšna druga vlada delovala povsem pošteno, a je izpostavil, da bi bile ob menjavi oblasti »zlorabe na vseh ravneh bistveno manjše«.

Neobstoječe prevzemanje odgovornosti

Zbrani so izpostavili tudi, da je izjemno problematično, da tisti, ki so trenutno na oblasti, za svoja dejanja ne prevzemajo odgovornosti. 

»Pri odločevalcih ni nobene odgovornosti. Lahko narediš, kar hočeš, zgodilo se ti ne bo nič,« je dejala Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete.

Čenčur Curk je bila kot predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije vidnejši obraz med pred referendumom o noveli zakona o vodah, kjer sta trčila dva svetova: pomen razvoja in skrbi za okolje.

»Razvoj in okolje gresta z roko v roki. Razvoj se mora prilagajati okolju. Ne da gospodarstvo diktira, kako bo delalo okolje, ampak mora biti obratno. Ker imamo samo eno Zemljo,« je bila jasna.

Kako naprej?

Govorci so problematizirali tudi podaljševanje čakalnih dob v zdravstvu, sporne poskuse podrejanja neodvisnih institucij, katerih naloga je nadzorovanje oblasti in umetno izzvanih problemih v družbi, s katerimi je vlada želela preusmeriti pozornost.

Razgovorili pa so se tudi o željah za prihodnost. 

»Vsi mi smo sprememba. Moč je v skupnosti. Ko bo nas, ki hočemo biti sprememba, dovolj, in ko se bomo aktivirali, se bo zgodilo samo od sebe. Potrebna je aktivacija vsakega posameznika. Čakanje na odrešenika nam ne bo pomagalo, ker ga ni,« je odločno povedal Golob, ki je v zadnjih tednih večkrat namigoval na vstop v politiko, a tega tudi danes ni izrecno potrdil.

Petrovec je izpostavil, da bo država, če jo bo sedanja vlada vodila v novem mandatu, čez štiri leta v ruševinah. »Ampak zlo se širi zaradi tihe večine,« je bil jasen.

Zbrani so tako pozvali k udeležbi na prihajajočih volitvah, želijo pa si, da bi se aktivirali predvsem mladi.

»Mislim, da smo prižgali luč na koncu tunela. Upam, da jo bomo v vsem sijaju zagledali 24. aprila naslednje leto,« je sklenila Koželj.