Najstarejše še delujoče kulturno društvo v Mariboru obeležilo 120 let: Kultura napolnjuje naše srce, nas bogati

Malečnik, ki se je nekoč imenoval Sv. Peter pri Mariboru, ima bogato kulturno zgodovino. To dokazuje Kulturno društvo France Marolt Malečnik, ki letos praznuje že 120 let obstoja in bogatega delovanja.

Korenine društva segajo v leto 1903, ko so v kraju ustanovili bralno in gospodarsko društvo Skala in se vsa leta delovanja borili za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. 

Društvo je bilo ustanovljeno 22. novembra 1903 z imenom Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo Skala pri Sv. Petru niže Maribora. Pobudnik je bil župnik Martin Jurkovič.

Po drugi svetovni vojni so morali izbrisati ime Sv. Peter in se preimenovati v Malečnik, prav tako se je spremenilo ime društva Skala v KUD France Marolt Malečnik. 

Varl: »Preživelo je monarhijo, kraljevino, dve državi, tri vojne in nešteto županov«

Predsednica Zveze kulturnih društev Maribor Inge Breznik se je zahvalila vsem članom in članicam v preteklosti in danes, ki pomagali pri ustvarjanju kulturnega dogajanja. 

»120 let, to je res en velik uspeh,« je dejala in dodala, da vidi, da je kulturno društvo srce kraja. Ob tem je izpostavila, da v malečniškem kulturnem društvu tudi s podmladkom nimajo težav: »To nas v ljubiteljski kulturi zelo veseli, ker načeloma je ravno tukaj tisti manko.«

Vodja izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Maribor Matija Varl je povedal, da je ljubiteljska kultura tradicionalna v Sloveniji. »Obdobja monarhij in avtoritarnih režimov niso bila naklonjena razvoju civilne družbe, kot so naša ljubiteljska kulturna društva,« je dejal: »Pri nas so največji pomen in razvoj društvene kulture pomenile čitalnice tam po letu 1960.«

Zato ima po besedah Varla 120 let kulturnega društva še toliko večjo težo: »Preživelo je monarhijo, kraljevino, dve državi, tri vojne in nešteto županov.« 

Varl je Kulturnemu društvu France Marolt Malečnik podelil zlato jubilejno priznanje. 

Cvikli: »Tam kjer je kultura živa, so tudi ljudje povezani med seboj. Tam je bogastvo«

Tudi mariborski župan Saša Arsenovič se je zahvalil vsem, ki so skozi desetletja ustvarjali program in povezovali ljudi. Dodal je, da ga izredno veseli, da so krajani v Malečniku zelo aktivni na različnih področjih. Poleg kulturnega programa je izpostavil delovanje turističnega društva in kolesarski maraton po najlepših razgledih kraja. 

»Lahko bi rekli, da ste pognali bogate korenine. Iz teh korenin raste novo drevo,« je v govoru poudaril mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl: »Kultura je zelo pomembna v našem življenju. Naj bo pesem, beseda ali drama – vse to napolnjuje naše srce, nas bogati.«

»Tam kjer je kultura živa, so tudi ljudje povezani med seboj. Tam je bogastvo,« je povedali nadškof. Dodal je, da je tudi kulturno društvo v Malečniku opravljalo nalogo povezovanja ljudi: »Tam, kjer je plemenito srce, so tudi plemeniti ljudje.« 

Ob tem je izpostavil, da ob današnjem hitrem tempu življenja ljudje živimo drug ob drugem, namesto da bi živeli drug z drugim: »In ravno kulturno društvo je tisto, ki ljudem pomaga, da si vzamemo čas, da pridemo skupaj, da se napolnimo in ko smo napolnjeni v srcu, lahko potem delimo dobroto, ljubezen drug drugemu.«

Podelili plaketo za življenjsko delo

Predsednik Kulturnega društva France Marolt Malečnik Teodor Zorko je pripravil zgodovinski prerez delovanja društva vse od ustanovitve leta 1903 do danes. 

Po govoru je na oder poklical režiserja proslave Jožeta Protnerja in mu v imenu društva podelil plaketo za življenjsko delo. 

Kot je v obrazložitvi nagrade povedal Zorko, je Protnerja že v mladosti veselilo in zanimalo vse, kar se je vrtelo okoli umetnosti in kulture. V svojem življenju je veliko časa preživel na amaterskih odrskih deskah.

Leta 1966 je z Mileno Muhičevo odigral glavno vlogo v irski komediji Vražji fant zahodne strani, za katero sta oba prejela priznanje zvezne žirije na Zveznem festivalu amaterskih skupin Jugoslavije na Hvaru. Kasneje je igral še z Vladom Novakom v kar nekaj predstavah, tudi v komediji Bertolda Brechta Beraška opera, kjer sta bila nosilca glavnih vlog Jože in kasnejša dobitnica Boršnikovega prstana, Milada Kalezič.

Seveda ni mogel mimo domačega, malečniškega odra, kjer je kot režiser postavil na oder več predstav. Tudi predstavo Pozdrav šerifu, s katero so malečniški igralci dosegli uvrstitev na področno srečanje na Ptuju in dobili priznanje za najboljšo amatersko skupino leta.

Ob delu v dramski skupini, ga je pritegnilo tudi v moški pevski zbor. Je tudi pobudnik in soustanovitelj Malečniških bračev. 

Zaradi njegovega plodnega dela so se v Kulturnem društvo France Marolt Malečnik odločili, da mu podelijo plaketo za življenjsko delo.