Stevanović ostaja na čelu državnega zbora.
Zoran Stevanović ostaja na čelu državnega zbora.
Predlog za razrešitev predsednika državnega zbora, ki so ga vložili v Svobodi, SD in Levici, je namreč na tajnem glasovanju na današnji seji državnega zbora podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti.
Da bi predlog za razrešitev uspel, bi moralo zanj glasovati najmanj 46 poslancev.
Proti razrešitvi je glasovalo 49 poslancev, kar je eden več, kot jih imajo koalicijske stranke skupaj z Resnico. Za razrešitev jih je glas oddalo 37 oziroma trije manj, kot je skupaj poslancev Svobode, SD in Levice.
Predlog za Stevanovićevo razrešitev so poslanci opozicije vložili po tistem, ko je državni zbor dvakrat zavrnil dnevni red izrednih sej, s čimer ni odredil opozicijskih parlamentarnih preiskav.
Predsedniku državnega zbora so med drugim očitali kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije.
Stevanović je po mnenju Svobode, SD in Levice kršil poslovnik državnega zbora, poslovnik o parlamentarni preiskavi ter 85. in 93. člen ustave. Prav tako ravnanje Stevanovića predstavlja kršitev načela pravne države iz 2. člena ustave, saj je bil procesni institut glasovanja o dnevnem redu uporabljen oziroma zlorabljen za preprečitev izvrševanja ustavnih pravic opozicije, so prepričani v opoziciji.
Po njihovem mnenju ravnanje Stevanovića ne predstavlja enkratnega dogodka oziroma napake ali zmote, ampak gre za premišljeno in naklepno ravnanje na dveh sejah državnega zbora z namenom omejevanja ustavnih pravic parlamentarne manjšine.
Na predsednika državnega zbora so leteli tudi očitki o neprimernem vodenju sej in načinu komuniciranja, spomnili pa so tudi na Stevanovićeve pretekle pravnomočne obsodbe.
Stevanović je očitke zavrnil, predlog za njegovo razrešitev pa razume kot največji dokaz, da nekaj dela prav in ga sprejema kot legitimno parlamentarno sredstvo. Glede parlamentarnih preiskav pa ne more sprejeti teze, da predsednik državnega zbora postane osebno odgovoren za vsako odločitev večine poslank in poslancev, je dejal.
Prepričan je, da državni zbor vodi mirno, brez kričanja, brez obračunavanja s poslanci in brez merjenja politične pripadnosti.
»Nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika državnega zbora zato, da bi utišal političnega nasprotnika,« je dodal.
Ob tem je prepričan, da je v politično izredno razdeljenem državnem zboru edina logična izbira predsednik, ki ne pripada enemu od dveh polov.
Predsedniku državnega zbora so v bran stopili poslanci njegove stranke Resnica ter koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus in Demokrati. Menijo, da so očitki neutemeljeni, predlog za razrešitev ne izkazuje nobene konkretne kršitve ustavne, zakonske ali poslovniške obveznosti predsednika državnega zbora. Tudi Stevanovićevo vodenje sej so ocenjevali kot dobro.
Državni zbor bo v nadaljevanju današnje seje odločal še o predlogu za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Avšič Bogovič.
