Krog je gručasto primestno naselje na Ravenskem na levem bregu Mure med potokoma Dobel na severu in Mokoš na jugu v Občini Murska Sobota. V okolici Kroga so ohranjeni sledovi antičnega naselja in druge najdbe.
Tokrat nas je pot popeljala v Prekmurje, natančneje v Krog oziroma kot bi mu rekli domačini »Kroug«.
Ozemlje Kroga je bilo poseljeno že v antiki. Ob Muri so našli ostanke antičnega vodovoda, mogoče pa je zaslediti še dve gomili, kjer so leta 1901 našli rimske novce Hadrijana, Septimija Severja in Filipa Arabca.
Leta 1627 je v Krogu takrat živelo 273 ljudi, celo več kot v Soboti kjer jih je takrat živelo le 250.
Zakaj Krog?
V Krogu sicer nismo našli krožišča, smo pa našli predsednico krajevne skupnosti Krog, ki je pojasnila kako je vas dobila ime.
»Ko je Tejlovo, tisti praznik so hodili okrog po njivah pa proces je in potem so pa rekli, da je bla tam taka ena majhna naselbina nekih hiš in so rekli da grejo okrog in okrog…
In od tega je nastal Krog, sicer pa če se peljemo po vasi boste videli vse hiše gredo mislim vse ulice pa tudi hiše so kot v enem strnjenem krogu,« je povedala Erika Vogrinčič Barbarič, predsednica krajevne skupnosti Krog
Zanimanje
Obstaja pa tudi veliko zanimanje za sam kraj in to predvsem iz strani mladih.
»Je veliko zanimanja mladih, da prihajajo k nam, v našo vas, tam imamo eno Linhartovo naselje, čisto mlade nove družine, potem po spremembi OPPN-ja bomo zgradili enih 45 individualnih hiš za mlade družine, tam se pa reče Zaogradi,«je pojasnila Erika Vogrinčič Barbarič.
Kroške Tikvi
Prebivalcem Kroga, se reče Krožani, je pa res, da za njih obstaja še eno ime.
»Krožani imamo tudi eno zanimivo ime: Kroške Tikvi,« je dejala Vogrinčič Barbarič.
Po pripovedovanju krajanov naj bi to ime nastalo v času, ko je Mura še bila meja med Štajersko in Madžarsko oziroma, takratno Ogrsko.
“Tisti ta pravi Krožančani so rekli da so švercali i tobak i petrol ko ni blo elektrike pa tak, da so prerezali bučo pa so si dali na glavo, oči izrezali pa so plavali čez reko Muro.»In potem so na štajerski strani tam je bla avstro-ogrska rekli Kroške Tikvi spet grejo čez, ne ko so vidli da so se samo oči svetle,« je še dodala Vogrinčič Barbarič.
»Borovo gostüvanje«
Predsednica krajevne skupnosti Krog nas je nato popeljala v vaški kulturni dom, kjer nam je pokazala slike, ko so leta 1969 v krogu praznovali tako imenovano »Borovo Gostüvanje«, ki se je odvilo le, če se od božiča do pusta, v vasi ni nihče poročil.
»Smreka je predstavljala nevesto, ta bor so podrli, nastopali so vsi od župnika naprej do sneguljčic do vsega in so ta, takrat je bla res huda zima, vozili ta bor po vasi do vaško-do tukaj, vidite še ni bil vse urejen in so potem tukaj poročili to nevesto ne,« je pojasnila predsednica krajevne skupnosti.
»Fordžanovo proščenje«
Leta 1829 je v požaru v vasi zgorelo kar 28 hiš in gospodarskih poslopij. Zato so se krajani odločili, da bodo postavili cerkev in jo posvetili zavetniku gasilcev, svetemu Florjanu.
Ker pa jim ni uspelo zbrati dovolj denarja so namesto cerkve postavili križ.
»Leta 1849 zbrali, zbrali toliko sredstev, da so postavili to kapelo v čast sv. Florjanu in vsako leto četrtega Maja imamo tukaj tako zvano Fordžanovo proščenje,« je povedala Vogrinčič Barbarič.
»Fordžanovo proščenje« je dogodek, ki se ga udeležijo številna gasilska društva iz okoliških krajev, vključno s častno gasilsko četo ter seveda krajani.
Po opravljeni maši pred kapelo, se vsi skupaj nato zberejo pri gasilskem domu, kjer jih gasilci počastijo s pijačo.
Šola
Krožani so do leta 1853 obiskovali versko šolo v Murski Soboti, nato je bila v Krogu ustanovljena rimskokatoliška podružnična šola soboške »farne« šole.
Ogrska naučna uprava je dovolila Krogu leta 1897 lastno državno šolo, ki so jo dobili leta 1912.
Križ in strela
Gospa Erika nas je nato peljala do vaškega pokopališča kjer je predstavila dve posebnosti, in sicer:
Križ, v katerega je ob vsakem neurju udarila strela.
»ne vem kaj je blo, ob vsaki nevihti je vanj udarila strela, tu zraven, se spomnim, je bila ena smreka, potem so smreko odstranili in nič ni pomagalo, potem so se krajani odločili da so tam postavili tisti križ«, je dejala Vogrinčič Barbarič.
Ter spomenik z zapisi v stari prekmurščini, ki nam ga je predsednica tudi prebrala.
Brod na Muri
Po obisku pokopališča, smo se odpravili še do znamenitega Broda na Muri, ki pa ni obratoval zaradi močnega toka reke.
Poleg broda, se tukaj nahaja še lokalno Kajakaško društvo, igrala ter igrišče za razne športe. Čeprav, se ga po besedah gospe Erike že dve leti ni izvedlo, na Brodu na Muri tradicionalno poteka en res poseben dogodek.
»Ta poseben dogodek je vlečenje vrvi oziroma rečemo vlečenje vrvi med prekmurci in štajerci,« je povedala Vogrinčič Barbarič.
Tekmovanje poteka tako, da se brod postavi na sredino Mure in se čez njega napelje vrv. Na vsakem koncu vrvi stoji deset moških in vleče.
»Vleče se vleče dokler prvih pet tekmovalcev iz ene strani ali druge se pravi iz prekmurske strani ali štajerske ne pade v vodo,« pojasnjuje predsednica krajevne skupnosti.
Če se kdaj znanjedete v okrožju Kroga in bi se radi sprehodili po nabrežju Mure ali jo celo prečkali z brodom, ne bodite presenečeni, če boste videli, da z vami vzporedno čez reko plava buča.
