Mnogi, ki izražajo svoje nezadovoljstvo z delovanjem inšpekcijskih služb, navajajo, da se te na njihove prijave ne odzovejo, oziroma se odzovejo prepozno, ko se stanje na terenu že spremeni.
Na Inšpektoratu za okolje in prostor so za Mariborinfo pojasnili, da do nezadovoljstva velikokrat prihaja, ker imajo ljudje številne predstave o tem, kaj delajo inšpektorji, a zelo malo jih pozna njihov način dela.
Kako torej na inšpektoratu obravnavajo prijave?
Nadzori na podlagi prijav predstavljajo polovico dela inšpektorjev
Na inšpektoratu za začetek pojasnjujejo, da so nadzori, ki jih Inšpektorji za okolje in naravo opravljajo zaradi informacij o kršitvah v prijavah, približno polovica njihovega dela.
Drugo polovico predstavljajo redni nadzori.
»Ti nadzori so temelj inšpekcijskega nadzora zavezancev na terenu in se izvajajo preventivno ne glede na prijave,« so povedali. Redni nadzori se načrtujejo v letnih načrtih dela inšpektorata.
Največ prijav s področja odpadkov
V letu 2021 je inšpektorat prejel 4581 prijav in pobud.
Največ prijav se nanaša na področja odpadkov, industrijskega onesnaževanja in tveganja, hrupa, emisij iz kurilnih naprav ter posegov na vodno, priobalna zemljišča in ogrožena območja.
Prijave razvrstijo v rang glede na nevarnost tveganja
»Če dobiš na dan 50 prijav, kako jih boš pa obravnaval?« se sprašujejo na inšpektoratu. Za obravnavo prijav so zato izdelali metodologijo, ki se je držijo inšpektorji.
Prijave se glede na kriterije razvrstijo v štiri range, najprej pa obravnavajo tiste, ki so najbolj tvegane za okolje.
»Prednostno se obravnavajo prijave, ki pomenijo večje tveganje, obravnava drugih prijav je odvisna od uvrstitve v rang in prejetja prijav v rangu,« pojasnjujejo.
Inšpektor se tako najprej loti reševanja prijav v prvem rangu, četudi ima druge prijave v čakalni vrsti. Kot pravijo, je to sistem, ki preprečuje, da bi prišlo do večjih nesreč za okolje.
Odpadki v naravi, ki so žal pogosta kršitev, se uvrstijo v četrti rang, ker tega ni nujno odstraniti v tistem dnevu. »Je veliko bolj ogrožajoče, če imaš obvestilo, da se je nekje polila kislina,« pojasnjujejo na inšpektoratu.
Inšpektorji za okolje in naravo opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov s področij varstva okolja: kakovost zraka, ravnanje z odpadki, čezmejno pošiljanje odpadkov, kakovost voda, emisije snovi v vode, industrijsko onesnaževanje in tveganje, hrup, elektromagnetno sevanje, svetlobno onesnaževanje, nadzor nad emisijami oziroma drugimi nepravilnostmi pri uporabi kemikalij, ohranjanje narave, dimnikarskih storitev, urejanje voda in gospodarjenje z njimi ter nadzor nad gensko spremenjenimi organizmi.
»Že vsa našteta področja govorijo o obsežnosti nadzora, ki je določeno z več kot 450 predpisi,« razlagajo.
Premalo inšpektorjev za sprotni odziv na prijave
Kljub temu Inšpektorat za okolje in prostor z zdajšnjim številom inšpektorjev ne more zagotavljati sprotnega odziva na vse prijave in pobude, ki jih prejme.
V inšpektoratu za okolje in prostor je zaposlenih 59 Inšpektorjev za okolje in naravo. Od tega jih 56 opravlja delo na terenu. Kot pravijo na inšpektoratu, je to premalo.
Letno opravijo 6500 do 7000 rednih, izrednih (to so nadzori po prijavah) in kontrolnih nadzorov.
Prijava še ne pomeni zahteve za uvedbo inšpekcijskega nadzora
Dodajajo, da prijava še ni zahteva za inšpekcijski nadzor, ampak je prijava le informacija inšpektorju, da je kršena ena zadeva. Inšpektor nato prijavo pregleda in vidi, kje je sum kršitve okoljske zakonodaje.
Kot pravijo, velikokrat dobijo prijave, ki so v interesu prijaviteljev, a ne kršijo zakonodaje.
»Zavedamo se, da prijavitelji težko sprejmejo, da njihova vprašanja oziroma pobude ne pomenijo takojšnjega aktiviranja inšpektorjev, ampak najbrž ne vedo, da prijava ne šteje kot zahteva za uvedbo inšpekcijskega nadzora,« pojasnjujejo.
»Inšpektor obravnava prijave po uradni dolžnosti in to le tisti del prijave, ki nakazuje kršitev okoljske zakonodaje,« dodajajo.
Prijavitelj ni stranka v inšpekcijskem postopku
Dodajajo, da se prijaviteljev o postopku ne obvešča.
Ob tem številni mislijo, da imajo pravico biti aktivni inšpektorjev sogovornik v inšpekcijskem postopku. »Zakonodaja določa drugače,« pravijo na inšpektoratu.
»Prijavitelj ni stranka v postopku,« razlagajo. Stranka je tisti, proti kateremu je vložena prijava.
Inšpekcijski nadzori so lahko dolgotrajni
Zakaj se postopki vlečejo tako dolgo? Na inšpektoratu pojasnjujejo, da gre za upravni postopek, pri katerem je treba upoštevati določene roke, kar podaljša odločanje.
Prav tako izpostavljajo, da se delo oziroma odločitve inšpektorja presojajo na sodiščih.
»Inšpekcijski postopki so lahko zelo zapleteni in dolgotrajni, a je potrebno vedeti, da so inšpekcijski postopki upravni postopki, v katerih je potrebno upoštevati procesne roke in pravice strank do uporabe pravnih sredstev,« pojasnjujejo na inšpektoratu.
Kot pravijo, zaradi tega postopki pogosto ne morejo biti hitri, ukrepanje pa ne poljubno.
Komentarji (2)
Zamenjava redarjev, inšpektorjev,policije je nujna v Mariboru.
bla bla bla. mnogo je nezaposlenih, lahko zaposlijo še inšpektorje in plače jim naj ne bo izgovor, ker imajo ja dovolj premoženja. če pa postopki ne bi bili tako zabito komplicirani, bi tudi bil krajši čas za izvedbo. in definitivno na dan ne dobivajo po 50 prijav. zanimivo pa, da drugi inšpektorati pa ja obvestijo tudi prijavitelja. tu mi nekaj smrdi. sramota kakšne laži in izgovori so.
