Na avtocestnem počivališču Tepanje so potrdili prvo letošnjo najdbo japonskega hrošča v Sloveniji. Invazivni škodljivec lahko povzroči veliko škodo na sadnem drevju, v vinogradih, na vrtovih in drugih zelenih površinah.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na avtocestnem počivališču Tepanje v sredo, 17. junija, potrdila najdbo japonskega hrošča. Gre za prvo najdbo v letu 2026 in hkrati prvo na tej lokaciji.
V Slovenijo najverjetneje »pripotoval« z vozilom iz severne Italije
Japonski hrošč je bil najden v feromonski pasti, nameščeni za potrebe spremljanja in zgodnjega zaznavanja tega škodljivca.
Najverjetneje je bil na območje zanesen z vozilom iz severne Italije, kjer je ta vrsta že zelo razširjena.
V Sloveniji so japonskega hrošča prvič našli poleti 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Zaradi ponovnih najdb lani je uprava na teh območjih določila razmejeni območji, kjer izvajajo ukrepe za izkoreninjanje škodljivca.
Uprava opozarja: Postavljenih pasti se ne dotikajte
Uprava bo v sodelovanju s strokovnimi službami okrepila spremljanje prisotnosti japonskega hrošča na širšem območju avtocestnega počivališča Tepanje-jug s postavitvijo dodatnih feromonskih pasti in z vizualnimi pregledi.
V primeru večjega števila najdb bo sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivca.
Prebivalce prosijo, da se postavljenih pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo: »Vsak poseg lahko moti rezultate spremljanja in oteži pravočasno zaznavanje ter izkoreninjanje japonskega hrošča.«
Obenem prebivalce pozivamo, naj bodo pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča. Vsak sum naj z ustreznimi fotografijami sporočijo Upravi varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Izvira iz severovzhodne Azije
Japonski hrošč, invazivni škodljivec, ki lahko povzroči veliko škodo na številnih rastlinskih vrstah.
Napada sadno drevje, vinsko trto, okrasne rastline, koruzo in travne površine, zaradi česar predstavlja resno grožnjo za vrtnarstvo, sadjarstvo in kmetijstvo.
Gre za škodljivca, ki izvira iz severovzhodne Azije, danes pa je razširjen tudi v Severni Ameriki in delu Evrope.
Kako prepoznati japonskega hrošča?
Odrasli hrošči se pri nas pojavljajo od sredine junija do konca septembra, največ pa jih je običajno sredi julija.
Hrošč meri od osem do enajst milimetrov. Prepoznaven je po kovinsko zeleni glavi in oprsju ter rjavkasto bakrenih pokrovkah. Na vsaki strani zadka ima po pet značilnih šopov belih dlačic.
Odrasli osebki objedajo liste, cvetove in plodove rastlin. Najpogosteje izjedajo tkivo med listnimi žilami, zato listi dobijo značilen čipkast videz. Ob močnem napadu porjavijo in odpadejo.
Hrošči se pogosto zadržujejo v skupinah in so najbolj dejavni v toplih in sončnih dneh.
Škodo povzročajo tudi ličinke
Poleg odraslih hroščev težave povzročajo tudi njihove ličinke, ki živijo v tleh.
Ličinke poškodujejo korenine trav in drugih rastlin, zato se na zelenicah, vrtovih in športnih površinah pojavijo rumenenje, venenje in propadanje rastlin. Takšne poškodbe lahko na prvi pogled spominjajo na posledice suše.
Največ škode je običajno opaziti jeseni ter spomladi.
Napada več kot 400 rastlinskih vrst
Japonski hrošč velja za enega najbolj požrešnih škodljivcev, saj se prehranjuje na več kot 400 različnih rastlinskih vrstah.
Med njegovimi najpogostejšimi gostitelji so jablane, češnje, slive, breskve, nektarine, maline, robide, vinska trta, koruza, leska, javor, lipa in brest. Ličinke pa pogosto poškodujejo različne vrste trav.
Prve primerke japonskega hrošča so v Sloveniji našli julija 2024 v feromonskih pasteh na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje, kjer sta bili leta 2025 potrjeni manjši ustaljeni populaciji.
Zaradi ponovnih najdb v letu 2025 sta bili določeni napadeni območji na območju občine Lukovica in občine Ljubljana.
Širi se tudi s prometom
Strokovnjaki opozarjajo, da se japonski hrošč na večje razdalje pogosto širi kot »slepi potnik« v cestnem, železniškem in letalskem prometu. Širi se lahko tudi z rastlinami za saditev in rastnimi substrati, po naravni poti pa z letenjem.
Na napadenih območjih se izvajajo ukrepi za izkoreninjanje odraslih hroščev in ličink. To vključuje množični ulov s pastmi, ročno odstranjevanje odraslih osebkov najdenih na rastlinah, biotično zatiranje ličink in mehansko obdelavo tal.
Pomembna je večja pozornost prebivalcev, vrtičkarjev, lastnikov zemljišč, pridelovalcev in upravljalcev površin. Vsak sum na prisotnost hrošča je treba takoj sporočiti Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
